na dokumentu
Portal TFL
VSL Sklep I Cpg 123/2022 - posojilne pogodbe - cesijska pogodba - pristnost podpisa - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - ponarejen podpis - zavrnitev dokaznega predloga...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
24.8.2022
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sklep I Cpg 123/2022
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00060713
SENAT, SODNIK
Maja Jurak (preds.), Milojka Fatur Jesenko (poroč.), Lidija Leskošek
INSTITUT VSRS
posojilne pogodbe - cesijska pogodba - pristnost podpisa - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - ponarejen podpis - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje priče - izvedenec grafološke stroke - pravica do izjave v postopku - sklepčnost ugovora - materialno procesno vodstvo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi tožene stranke se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
JEDRO
Z zavrnitvijo dokaznih predlogov za zaslišanje priče in postavitev izvedenca grafologa je sodišče prve stopnje kršilo pravico tožene stranke do izvedbe predlaganega dokaza iz 22. člena Ustave. Zgolj z laično primerjavo podpisov iz priloženih listin in ugotovitvijo, da je tožena stranka utemeljevala tako ponarejenost podpisov na cesijskih pogodbah kot navideznost teh pogodb, ni moglo odstraniti vzpostavljenega dvoma, da so podpisi na cesijskih pogodbah pristni.
Po določbah 50. člena OZ navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama. Za navidezno pogodbo je značilno hoteno in sporazumno razhajanje med voljo pogodbenikov in izjavo te volje navzven, ki je namenjena drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Tisti, ki navideznost pogodbe uveljavlja, nosi trditveno in dokazno breme, da sta pogodbenika želela nekaj drugega in ne tistega, kar je navedeno v pogodbi.
Po določbah 50. člena OZ navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama. Za navidezno pogodbo je značilno hoteno in sporazumno razhajanje med voljo pogodbenikov in izjavo te volje navzven, ki je namenjena drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Tisti, ki navideznost pogodbe uveljavlja, nosi trditveno in dokazno breme, da sta pogodbenika želela nekaj drugega in ne tistega, kar je navedeno v pogodbi.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.