IZREK
Ustavna pritožba zoper odločbo Odvetniške zbornice Slovenije se zavrže.
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sklepom Odvetniške zbornice Slovenije se ne sprejme v obravnavo.
EVIDENČNI STAVEK
S tem, ko se Vrhovno sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo, do po razumni oceni sodišča za ta postopek nebistvenih pritožnikovih tožbenih navedb pritožniku očitno ni bila povzročena kršitev 22. člena Ustave, niti zatrjevana kršitev 25. člena Ustave. Iz tega, da Vrhovno sodišče za zadevo nebistvenih tožbenih navedb v sodbi ni povzemalo ter nanje odgovarjalo, zato tudi očitno ne izhaja, da bi odločalo pristrano. Razumna ocena Vrhovnega sodišča, da je med strnakama sporna razlaga določil ZOdv tudi očitno ne more kazati na pristranost Vrhovnega sodišča pri odločanju. (23. člen Ustave). Kršitev zakonskih določb sama po sebi (če ne pripelje do kršitve človekove pravice ali svoboščine) ni predmet ustavne pritožbe. V tem primeru je stališče Odvetniške zbornice v izpodbijanem sklepu glede izpolnjevanja pogoja iz 5. tč. prvega odstavka 25. člena ZOdv (potrjeno tudi z sodbo Vrhovnega sodišča), za pritožnika pomenilo začasno nemožnost opravljanja odvetniškega poklica, pri čemer pa se sklicuje tudi na 49. člen Ustave (svoboda dela). Ne da bi se opredelilo do vprašanja, ali bi v tem primeru sama nezakonitost pravnega stališča sploh lahko pomenila kršitev 49. člena Ustave, se Ustavno sodišče v celoti pridružuje mnenju Vrhovnega sodišča v izpodbijani sodbi, da je treba določbo 5. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv razlagati glede na celotno vsebino ZOdv, iz katerega jasno izhaja, da je pogoj "najmanj eno leto praktičnih izkušenj pri odvetniku" vezan na praktične izkušnje odvetniškega pripravnika oziroma odvetniškega kandidata. Zato pritožniku tudi pravica iz 49. člena Ustave očitno ni bila kršena.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.