TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih II., III. in IV. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Zmotno je ugovorno stališče, da lahko dolžnik na podlagi drugega odstavka 233. člena OZ uveljavlja vse ugovore iz temeljnega posla glede na to, da sta izdajatelj vrednostnega papirja (dolžnik) in njegov imetnik (upnik) stranki temeljnega razmerja, torej pogodb o finančnem leasingu premičnin in posojilne pogodbe. Stališče bi bilo sprejemljivo, če bi bila predlagana izvršba zaradi izterjave terjatve na podlagi vrednostnega papirja kot verodostojne listine, ne pa tudi v konkretnem primeru, ko se izterjuje zemljiški dolg na podlagi zemljiških pisem kot izvršilnih naslovov. Drugi odstavek 233. člena OZ daje namreč izdajatelju zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil vrednostni papir, pravico uveljavljati napake pravnega posla, na podlagi katerega je bil prenos opravljen. To določbo je treba v izvršilnem postopku razlagati v okviru ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo. V tem okviru bi lahko dolžnik uveljavljal tudi ugovore, ki izhajajo iz kavzalnega razmerja med njim in upnikom, na podlagi katerega je bil zemljiški dolg na upnika prenesen, na primer odlog plačila, odpoved uveljavljanju zemljiškega dolga v izvršbi pod določenimi pogoji in podobno.

Glede na neakcesornost zemljiškega dolga bi lahko torej dolžnik v izvršilnem postopku uveljavljal le prenehanje zemljiškega dolga, glede na to da je izvršilni naslov zemljiško pismo in je zaradi načela formalne legalitete izvršilno sodišče nanj vezano.