TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbe toženca B.G., tožencev G.J. in P.H., tožnic M.P.G. in N.R. proti sodbi sodišča prve stopnje se zavrnejo ter se sodba sodišča prve stopnje v točkah XI., XII., XIII., XIV., XV., XVI. in XVII. izreka potrdi.

II. Pritožba tožnice K.P. proti odločitvi v točkah XII., XIII., XV., XVI. in XVII. izreka se zavrže.

III. Pritožbi tožnice K.P. se v dovoljenem delu delno ugodi ter se odločitev sodišča prve stopnje v točki VIII. izreka razveljavi – razen glede parcel iz ID znakom 001 in 002. V preostalem delu se njena pritožba zavrne in sodba v točki VIII. izreka glede nepremičnin z ID znakom 001 in 002 potrdi. V razveljavljenem delu se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

IV. Pritožbam tožnic M.P.G., N.R. in K.P. ter tožencev G.J. in P.J.H. se ugodi ter se izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na njihovo obveznost povračila stroškov razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v tem obsegu v nov postopek.

V. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču se je morala zaradi svoje narave nujno konstituirati iz dejanskosti (izvenknjižno).

Načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje ex-lege pridobljene lastninske pravice (na podlagi ZLNDL).

Toženci, ki so zemljiškoknjižni solastniki nepremičnine, za katero se trdi, da predstavlja splošni skupni del večstanovanjske stavbe, so nujni in enotni sosporniki.

Ko imamo opravka tako z objektivno kot s subjektivno kumulacijo ter so (vsaj nekatere) stranke zgolj navadni sosporniki, tedaj nediferencirana vrednost spornega predmeta več ne ustreza realni vrednosti iz 4. člena Odvetniške tarife in tudi stroškov ni mogoče obračunavati od skupaj navedene vrednosti spornega predmeta. Očitno namreč je, da ta pokriva več samostojnih razmerij med različnimi osebami.