TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da sedaj glasi:

Tožena stranka Z. M. d.d. je dolžna tožeči stranki R. P. plačati odškodnino v znesku 26.900,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov:

375,51 EUR od 17. 7. 2002 dalje do prenehanja obveznosti, 50,07 EUR od 17. 7. 2002 dalje do prenehanja obveznosti, 41,72 EUR od 15. 5. 2003 dalje do prenehanja obveznosti, 14,60 EUR od 29. 7. 2002 do vključno 27. 10. 2003 26.433,32 EUR od 28. 6. 2003 dalje do prenehanja obveznosti, 18.778,16 EUR do 28.06. 2003 do vključno 27. 10. 2003, vse v roku 15 dni.

V presežku za še zahtevanih 29.898,52 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov: 1.601,00 EUR od 16. 1. 2008 dalje do prenehanja obveznosti 29.898,52 EUR od 28. 6. 2003 dalje do prenehanja obveznosti, se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 3.069,51 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh po prejemu pisnega odpravka sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 15-dnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila.

V presežku se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 186,32 EUR pritožbenih stroškov v 15 dneh po prejemu pisnega odpravka sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 15-dnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Glede na ugotovitev izvedenca, da se bodo pri tožniku pojavljale bodoče telesne bolečine pri dolgotrajni stoji, je potrebno upoštevati, da tožnik trpi telesne bolečine praktično vsakodnevno, saj v službi vseh 8 ur opravlja stoječe delo ob rezkalnem stroju. Ob upoštevanju, da je tožnik sedaj star komaj 21 let, dobijo bodoče telesne bolečine še posebno težo, kar je potrebno ustrezno ovrednotiti pri odmeri višine odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem.

Tožnikovo starost in dejstvo, da tožnik v službi opravlja stoječe delo, v katero mora vlagati več napora in med delom večkrat počivati, je potrebno ustrezno upoštevati tudi pri odmeri denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tožnik namreč ni le zmanjšano življenjsko aktiven pri prostočasnih dejavnostih, temveč tudi v okviru svoje delovne zmožnosti, saj veliko del, ki zahtevajo povečan fizični angažman, zaradi trajnih posledic poškodbe ne zmore, delo, ki ga opravlja sedaj, pa lahko opravlja le z vlaganjem povečanih naporov, zaradi česar trpi, takšno porušeno psihično ravnovesje pa bo zaradi starosti 21 let moral trpeti vso odraslo dobo, ki je skoraj v celoti še pred njim.