Nalaganje dokumenta...
Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 60-1381/2022, stran 4670 DATUM OBJAVE: 6.5.2022
VELJAVNOST: od 1.7.2022 do 30.6.2023 / UPORABA: od 1.7.2022 do 30.6.2023
RS 60-1381/2022
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 1.7.2023 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.
1381. Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov
Na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11, 55/17, 5/18) ter 4., 17. in 19. člena Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (Uradni list RS, št. 100/13) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov
o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen sklepa)
(1)
Banka Slovenije z makrobonitetnimi omejitvami kreditiranja potrošnikov zasleduje cilj blažitve in preprečitve čezmerne rasti kreditiranja in čezmernega finančnega vzvoda.
(2)
Sklep določa štiri makrobonitetne instrumente:
(a)
najdaljšo dovoljeno ročnost ali originalno zapadlost ter delež dovoljenih odstopanj (izjem) od najdaljše dovoljene ročnosti ali originalne zapadlosti kreditnih pogodb za potrošni namen ob njihovi sklenitvi;
(b)
najvišjo dovoljeno vrednost ter delež dovoljenih odstopanj (izjem) od najvišje dovoljene vrednosti razmerja med stroškom servisiranja celotnega dolga in dohodkom potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe;
(c)
najvišjo dovoljeno vrednost razmerja med zneskom premostitvenega kredita, zavarovanega s finančnimi instrumenti in vrednostjo finančnih instrumentov, s katerimi je kredit zavarovan, ob sklenitvi kreditne pogodbe;
(d)
najvišjo priporočeno vrednost razmerja med zneskom kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ob sklenitvi kreditne pogodbe.
(3)
Določbe tega sklepa se uporabljajo za banke, hranilnice ter podružnice bank držav članic in podružnice bank tretjih držav v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: banke).
(4)
Sklep ne posega v pravila glede odgovornosti bank pri prevzemanju in upravljanju tveganj. Banke še naprej same določajo svojo interno politiko prevzemanja in upravljanja tveganj v skladu s sklepom, ki ureja ureditev notranjega upravljanja, upravljalni organ in proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, ki ga Banka Slovenije izda na podlagi zakona, ki ureja bančništvo.
(5)
Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(opredelitve pojmov)
Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)
»potrošnik« je fizična oseba, ki deluje za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti;
(b)
»kreditna pogodba« (»kredit«) je pogodba, s katero dajalec kredita potrošniku da ali obljubi, da mu bo dal kredit v obliki odloga plačila, posojila ali drugega podobnega finančnega dogovora;
(c)
»stanovanjska nepremičnina« je nepremičnina, namenjena oziroma predvidena za stanovanjsko rabo;
(d)
»kreditna pogodba za stanovanjsko nepremičnino« (»stanovanjski kredit«) je kreditna pogodba:
a)
katere terjatev je zavarovana z zastavno pravico na stanovanjski nepremičnini v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja (»kreditna pogodba, zavarovana s stanovanjsko nepremičnino«), ali
b)
katere namen je pridobiti ali ohraniti lastninsko pravico na obstoječi ali načrtovani stanovanjski nepremičnini (vključujoč obnovo);
(e)
»kreditna pogodba za potrošni namen« (»potrošniški kredit«) je vsaka kreditna pogodba, ki ni kreditna pogodba za stanovanjsko nepremičnino;
(f)
»primarna nepremičnina« je stanovanjska nepremičnina, v kateri bo imel potrošnik po njenem nakupu, gradnji ali obnovi stalno prebivališče;
(g)
»vrednost stanovanjske nepremičnine« je vrednost stanovanjske nepremičnine, ocenjena v skladu z zakonom, ki ureja potrošniške kredite, v povezavi s sklepom, ki ureja upravljanje kreditnega tveganja v bankah in hranilnicah, ki ga Banka Slovenije izda na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, in Smernicami EBA o odobravanju in spremljanju kreditov (EBA/GL/2020/06 z dne 29. 5. 2020), ter ob upoštevanju posebnosti, določenih v 4. členu tega sklepa;
(h)
»LTV (angl. Loan-to-value)« je razmerje med zneskom kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ob sklenitvi kreditne pogodbe;
(i)
»znesek kredita« vključuje celoten znesek kredita, odobren ob sklenitvi kreditne pogodbe. Pri kreditih, ki se izplačujejo v tranšah (npr. krediti za nepremičnine v gradnji), se upošteva celoten znesek odobrenega kredita, ne glede na to, kdaj je izvedeno izplačilo;
(j)
»celotni dolg potrošnika« se nanaša na celotni dolg potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe, kot se izračuna v skladu s 5. členom tega sklepa;
(k)
»strošek servisiranja kredita« predstavlja znesek poplačila kredita v obdobju enega leta po datumu sklenitve kreditne pogodbe, ki vključuje obresti in odplačilo glavnice (razdolžnino) in se izračuna v skladu s 6. členom tega sklepa;
(l)
»strošek servisiranja celotnega dolga« je seštevek stroškov servisiranj kreditov, ki so všteti v celotni dolg kreditojemalca, kot se izračuna v skladu s 6. členom tega sklepa;
(m)
»dohodek potrošnika« je dohodek potrošnika v obdobju enega leta pred datumom sklenitve nove kreditne pogodbe, kot se izračuna v skladu s 7. členom tega sklepa;
(n)
»DSTI (angl. Debt service-to-income)« je razmerje med stroškom servisiranja celotnega dolga in dohodkom potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe;
(o)
»premostitveni kredit« je:
a)
kreditna pogodba za stanovanjsko nepremičnino, ki ni sklenjena za fiksno obdobje ali pri kateri je treba kredit odplačati v 12 mesecih in ki potrošniku služi kot začasna rešitev glede financiranja kredita za nepremičnino, preden sklene drug finančni dogovor za nepremičnino;
b)
kreditna pogodba, ki je sklenjena najdlje za čas do poteka datuma vezave vloge v banki kreditodajalki in katere obveznosti se lahko najpozneje ob poteku kreditne pogodbe v celoti poravnajo iz sredstev zadevne vloge;
(p)
»premostitveni kredit, zavarovan s finančnimi instrumenti« je kreditna pogodba, pri kateri potrošnik za celotno obdobje trajanja kreditne pogodbe zastavi finančne instrumente in izpolnjuje vse pogoje iz 8. člena tega sklepa;
(q)
»ročnost ali originalna zapadlost kredita« jeobdobje med datumom (prvega) črpanja kredita in datumom zapadlosti zadnjega obroka kredita. Če je obdobje med datumom odobritve kreditne pogodbe in datumom (prvega) črpanja daljše od tridesetih koledarskih dni za kreditne pogodbe za potrošniški namen in devetdesetih koledarskih dni za kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino, se ne glede na prvi stavek te definicije kot ročnost ali originalna zapadlost kredita šteje obdobje od datuma odobritve kreditne pogodbe do datuma zapadlosti zadnjega obroka kredita;
(r)
»glavni borzni indeks« je:
a)
indeks, naveden v Prilogi I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/1646 z dne 13. septembra 2016 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z glavnimi indeksi in priznanimi borzami v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za in investicijska podjetja (UL L št. 245 z dne 14. 9. 2016, str. 5);
b)
indeks v državi članici ali tretji državi, ki ni naveden pod točko a), ki ga je pristojni organ v relevantni državi članici ali relevantni javni organ v tretji državi opredelil kot glavni borzni indeks;
c)
indeks, ki ni naveden pod točkama a) in b), ki ga sestavljajo delnice vodilnih podjetij v ustrezni jurisdikciji;
(s)
»LTC (angl. Loan-to-collateral)« je razmerje med zneskom premostitvenega kredita, zavarovanega s finančnimi instrumenti, in vrednostjo finančnih instrumentov, s katerimi je kredit zavarovan ob sklenitvi kreditne pogodbe;
(t)
»anuitetni način odplačevanja kredita« je način odplačevanja, pri katerem potrošnik kredit odplačuje v enotnem znesku, pri čemer se najprej pokrivajo obresti za obdobje med dvema plačiloma, preostali znesek pa pomeni razdolžnino, za katero se zmanjša glavnica.