TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornika obdolženega P.S. za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Okrajnega sodišča na Ptuju z dne 6.12.2000, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 15.2.2005, spremeni tako, da se na podlagi 4. točke 357 člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper obdolženega P.S.

zavrne obtožba, da je v času od 18.7. do 9.8.1995 na P., pri podjetju R. d.o.o., z namenom, da bi zasebnemu podjetju Z. d.o.o. in s tem hkrati sebi kot ustanovitelju in lastniku navedenega podjetja, pridobil protipravno premoženjsko korist, nabavljal različni gradbeni material, pri čemer je podjetju R. lažno prikazoval, da bo naročeno in prevzeto blago plačal v dogovorjenem roku in kot garancijo za plačilo izstavljal še akceptne naloge svojega podjetja, čeprav že ob naročilu blaga le-tega ni nameraval plačati, prav tako pa je vedel, da podjetje R. ne bo moglo vnovčiti akceptnih nalogov z datumom dospetja 13.8.1995, 1.9.1995, 3.9.1995 in 11.9.1995, ker je te akceptne naloge žigosal z neustreznim žigom in sicer z žigom Z. d.o.o. A. P., ki ni ustrezal podatkom v rubriki "knjižite v breme našega računa", kjer je bilo navedeno podjetje Z. d.o.o., P., P., zaradi česar takšnih akceptnih nalogov na Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje ni bilo mogoče vnovčiti, na ta način pa je pooblaščene delavce podjetja R. spravil v zmoto in jih zapeljal, da so mu izdobavili gradbeni material v skupni vrednosti 2.944.853,00 SIT, ter da je za naveden znesek podjetje R. d.o.o. tudi oškodoval, saj tudi naknadno izstavljenih računov za izdobavljeno blago ni plačal, tedaj z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, spravil koga z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljal, da je ta v škodo tujega premoženja kaj storil ali opustil, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po členu 217/1 Kazenskega zakonika Republike Slovenije.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika obremenjujejo proračun.

S pravnomočnostjo sodbe preneha teči zastaranje kazenskega pregona, četudi se po zahtevi za varstvo zakonitosti pravnomočna sodba razveljavi in zadeva vrne v novo odločitev; prenehanje teka zastaranja kazenskega pregona pa nastopi le takrat, če (absolutno) zastaranje ni nastopilo pred pravnomočnostjo obsodilne sodbe.