TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba stranskega intervenienta se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi tožnika se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v II. točki izreka za znesek 10.880,00 EUR in v celoti v III. točki izreka ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Stranski intervenient sam nosi stroške nastale z vložitvijo pritožbe, toženka pa stroške nastale z vložitvijo odgovora na njegovo pritožbo.

IV. Odločitev o stroških nastalih tožniku z vložitvijo pritožbe ter toženki in stranskemu intervenientu nastalih z vložitvijo odgovorov nanjo se pridrži za končno odločbo.

Ravnanja stranskega intervenienta (kot pogodbenega shranjevalca stvari) sodijo v sfero države, zaradi česar so njegove opustitve stvar notranjega razmerje med njim in toženko. Tožnika to ne zadeva. Vprašanje, kdo od njiju je opustitve zagrešil, je nerelevantno. Bistvena je ugotovitev, da je tožniku pravno relevantna škoda (v zvezi s poškodbami v notranjosti vozila zaradi neprimernega skladiščenja) nastala v sferi (delovanja) toženke.

Delovanje pristojnega organa v skladu z zakonskimi pooblastili ne more pomeniti protipravnega dejanja in posledično tudi ne odškodninske odgovornosti toženke (države). Tega ne spremeni niti dejstvo, da je oseba v kazenskem postopku (v katerem so bila takšna dejanja pristojnih organov v skladu z zakonskimi pooblastili opravljena) nato oproščena obtožbe.

Manjvrednost vozila, do katere je prišlo (zgolj) zaradi staranja (amortizacije) vozila, ne predstavlja škode, ki bi bila posledica (protipravnega) zasega. Pravno relevantno (premoženjsko) škodo nastalo zaradi njega predstavljata škoda (stroški) zaradi nemožnosti uporabe vozila (ki je tožnik ne uveljavlja) in škoda, nastala zaradi nemožnosti prodaje vozila v času trajanja protipravnega odvzema.