TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 1. in 3. točki izreka potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja predstavlja materialnopravni ugovor, ki pa ga dolžnica v predmetnem izvršilnem postopku uveljavlja neutemeljeno oziroma prepozno. Do prehoda obveznosti in do vstopa države v zapustnikova razmerja je namreč prišlo že v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, na podlagi katerega se vodi predmetni postopek, pri čemer je iz izvršilnega naslova razvidno, da je bila dolžnica k vstopu v postopek povabljena 19. 10. 2012, do izdaje sodbe na podlagi pripoznave pa je prišlo šele 13. 12. 2013. Dolžnica je torej imela več kot eno leto časa, da bi ugovor omejene odgovornosti podala v pravdnem postopku, ravno tako pa bi v pravdnem postopku lahko tudi preklicala izjavo o pripoznavi.

Sodba na podlagi pripoznave je bila v predmetni zadevi izdana že zoper dolžnico kot pravno naslednico prvotnega toženca, po njej pa je dolžnica dolžna upnici plačati terjatev. Takšna sodba je postala pravnomočna, na pravnomočen izvršilni naslov pa je izvršilno sodišče po načelu stroge formalne legalitete vezano in se v njegovo pravilnost več ne more spuščati, temveč ga mora le še izvršiti.

Kadar ima dolžnik še pred pravnomočnostjo izvršilnega naslova možnost podaje ugovora, ki lahko povzroči prenehanje ali omejitev njegove odgovornosti za zapustnikov dolg, je treba o tem ugovoru odločiti že v pravdnem postopku, saj v poznejši izvršbi tega stranka več ne more uveljavljati.