TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija glede druge toženke se zavrže.

Revizija glede prve in tretje toženke se zavrne.

Tožeča stranka sama krije stroške revizije.

Tožeča stranka mora prvi toženki povrniti 3.312,91 EUR stroškov revizijskega odgovora, v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Tožeča stranka mora tretji toženki povrniti 3.323,93 EUR stroškov revizijskega odgovora, v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne od vročitve te sodbe do plačila.

Po določbi prvega odstavka 512. člena OZ ima tožnica kot prizadeta predkupna upravičenka pravico zahtevati, da se prodajna pogodba razveljavi, vendar pa mora hkrati zahtevati, da se stvar pod enakimi pogoji proda njej. Zato je tožnica poleg zahtevka na razveljavitev prodajnih pogodb (v obravnavani zadevi je šlo za dvakratno, zaporedno prodajo, zato je izpodbojno tožbo pravilno vložila proti vsem strankam obeh prodajnih pogodb, katerih razveljavitev je uveljavljala) postavila tudi zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji.

Tožbeni zahtevek, ki temelji na predkupni pravici, je lahko utemeljen le, če poleg zahtevka na razveljavitev prodajne pogodbe vsebuje tudi zahtevek, da prodajalka iz razveljavljene pogodbe sklene novo prodajno pogodbo s prizadeto predkupno upravičenko (pod enakimi pogoji, kot so bili dogovorjeni v razveljavljeni pogodbi). Ker pa je v obravnavani zadevi šlo za dvakratno (zaporedno) prodajo, je treba odgovoriti na vprašanje, katera od toženk bi morala skleniti prodajno pogodbo s tožnico. Revizijsko sodišče odgovarja, da je to prva toženka, ki jo je kot solastnico vezala predkupna pravica tožnice. Tožnica kot druga solastnica je namreč v skladu s tretjim odstavkom 66. člena SPZ imela predkupno pravico v primeru prodaje idealnega deleža na nepremičnini, ki jo je skupaj s prvo toženko imela v solasti. Ker je v posledici razveljavitve obeh prodajnih pogodb pravno gledano šlo za pravno vrnitev stvari prvi prodajalki (prvi toženki), k sklenitvi prodajne pogodbe s prizadeto predkupno upravičenko ni mogla biti zavezana tretja toženka (druga kupka).

Tožbeni zahtevek, ki temelji na predkupni pravici, je lahko utemeljen le, če poleg zahtevka na razveljavitev prodajne pogodbe (in v zvezi s tem zahtevka na sklenitev nove prodajne pogodbe, pod enakimi pogoji) vsebuje tudi zahtevek na razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila (in v zvezi s tem zahtevek na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja). Ker je v obravnavani zadevi šlo za dvakratno, zaporedno prodajo, bi bila potrebna vzpostavitev stanja vpisov v zemljiški knjigi pred vknjižbami, ki bi bile predmet izpodbijanja z izpodbojno tožbo, torej preko druge prodajalke (druge toženko) na prvo prodajalko (prvo toženko).

Tudi če bi tožnica dosegla razveljavitev obeh prodajnih pogodb in sklenitev prodajne pogodbe, katere stranka bi bila ona sama (kot prizadeta predkupna upravičenka), ne bi mogla po sklenitvi nove prodajne pogodbe (pod enakimi pogoji kot sta bili sklenjeni razveljavljeni pogodbi) doseči vknjižbe lastninske pravice v svojo korist. Če se namreč vknjižba lastninske pravice v korist tretjega ne razveljavi, potem ostane tretji vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik. Tudi če bi tožnica predlog za vknjižbo lastninske pravice oprla na novo prodajno pogodbo (ali na sodbo, ki bi nadomestila prodajno pogodbo), bi bila vknjižba zoper kot lastnika vknjiženega tretjega nedopustna. Vpisi so namreč dovoljeni le zoper osebo, na katero je ob času začetka zemljiškoknjižnega postopka že vpisana pravica, glede katere naj bi se izvršil nov vpis, ki pa bi bila v obravnavanem primeru tretji.