Nalaganje dokumenta...
Program priprave državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 35-1555/2004, stran 4145 DATUM OBJAVE: 9.4.2004
VELJAVNOST: od 9.4.2004 do 30.12.2021 / UPORABA: od 9.4.2004 do 30.12.2021
RS 35-1555/2004
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 31.12.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 18.2.2026: NEAKTUALEN.
1555. Program priprave državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane
Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03–popr. in 58/03–ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane
državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane
I. OCENA STANJA, RAZLOGI IN PRAVNA PODLAGA ZA PRIPRAVO DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
Vzrok za poplave na jugozahodnem območju Ljubljane je premajhna prevodnost struge Malega Grabna od izliva v Ljubljanico do Bokalškega jezu ter zmanjšanje poplavnih površin kot posledica širjenja urbanih območij. Iz ocene stanja namreč izhaja, da sedanja prevodnost Malega Grabna zagotavlja zgolj petletno poplavno varnost, iz analize prostora pa je razvidno, da poplavno območje Gradaščice (Malega Grabna) od izliva v Ljubljanico do Polhovega Gradca obsega 1333 ha, od tega približno 468 ha urbanih površin ter približno 855 ha kmetijskih površin in infrastrukture.
Ob pogostih poplavah je bilo ugotovljeno, da je prevodnost Malega Grabna med 90 in 130 m3/s. Iz hidroloških analiz je razvidno, da so visoke vode Q(100)=243 m3/s. V zadnjih petnajstih letih so bila skoraj vsako drugo leto v jesenskem času preplavljena posamezna poseljena in neposeljena območja ob Malem Grabnu. Najbolj pogoste poplave so bile zabeležene na območju tik nad Dolgim mostom, območje ob Cesti dveh cesarjev, kjer se poplavne vode pretakajo proti Barju, pod križanjem z južno obvoznico na levem bregu na območju Bonifacije (osnovna šola), območje vrtnarije med Cesto v Mestni log in južno obvoznico (ogrožena je tudi avtocesta), območje med Malim Grabnom in Cesto dveh cesarjev vzhodno od Ceste v Mestni log, območje Murgel ob Mokrški cesti, ter območje ob mostu na Opekarski cesti. Zabeleženi pretoki visokih vod so imeli povratno dobo 2 do 5 let (od 80 m3/s do 110 m3/s).
Mestno poplavno področje v območju Malega Grabna lahko štejemo med močno ogrožena poplavna področja, ne sicer po obsegu poplav, pač pa predvsem škodi, ki bi nastala. Z namenom ščitenja urbanih površin na 100-letno poplavno varnost je poleg ukrepov na Malem Grabnu potrebno zagotoviti zadrževanje voda na povodju Gradaščice z zagotovitvijo zadrževalnih prostorov.
Minister za okolje, prostor in energijo je z dopisom št. 355-01-42/03 z dne 17. 12. 2003 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Pobuda je dokumentirana z elaboratom "Strokovne podlage za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane, Zadrževanje visokih vod na povodju Gradaščice, Ureditev Malega Grabna od Bokalškega jezu do izliva v Ljubljanico", ki ga je izdelal Inštitut za vode RS, Ljubljana, št. projekta C-373-2, oktober 2003.
Pobuda ministra za okolje, prostor in energijo je utemeljena v:
-
prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
-
prostorskih sestavinah družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
-
uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03).
II. PREDMET IN PROGRAMSKA IZHODIŠČA DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA TER OKVIRNO UREDITVENO OBMOČJE
Na podlagi obstoječega stanja v prostoru je ugotovljeno, da je za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane potrebno z ukrepi zagotoviti zadrževanje voda na pritokih Gradaščice in Horjulke, s tem zmanjšati pretoke pri jezu na Bokalcih in urediti Mali Graben na način, da bo dosežena zadostna prevodnost struge.
Predmet državnega lokacijskega načrta so vse načrtovane prostorske ureditve, ki se nanašajo na:
-
izgradnjo potrebnih zadrževalnikov,
-
razbremenilnikov in
-
ureditev na območju Malega Grabna.
V pobudi so podane štiri možne variantne rešitve za zagotavljanje 100-letne poplavne varnosti, ki se bodo preverile v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
-
rešitev v zvezi z ureditvami dveh območij, na katerih bo zagotovljeno nadzorovano zadrževanje voda (suhih zadrževalnikov), in sicer na območju Razorov in Brezij ter s tem povezanih ureditev Malega Grabna;
-
rešitev v zvezi z ureditvami treh območij, na katerih bo zagotovljeno nadzorovano zadrževanje voda (suhih zadrževalnikov), in sicer na območju Razorov, Šujice in Brezij ter s tem povezanih ureditev Malega Grabna;
-
rešitev v zvezi z ureditvijo dveh območij, na katerih bo zagotovljeno nadzorovano zadrževanje voda (suhih zadrževalnikov), in sicer na območju Razorov in Šujice ter s tem povezanih ureditev Malega Grabna in
-
rešitev v zvezi z ureditvijo enega območja, na katerem bo zagotovljeno nadzorovano zadrževanje voda (suhega zadrževalnika) na območju Razorov, z izgradnjo razbremenilnikov visokih voda na območje Barja ter s tem povezanih ureditev Malega Grabna.
Predlagane ureditve segajo na območje občin Dobrova–Polhov Gradec, Horjul in Mestne občine Ljubljana.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo–Urad za prostorski razvoj je dne 4. 3. 2004 v skladu z 28. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03–popr. in 58/03–ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave državnega lokacijskega načrta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na prostorski konferenci so priporočila podali predstavniki Ribiške družine Barje, Mestne občine Ljubljana, Občine Horjul, Četrtne skupnosti Trnovo–Vič, Zavoda RS za varstvo narave, Javno podjetje Vodovod–Kanalizacija, Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda za ribištvo. Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči:
-
kakšen je lahko vpliv na Barje, da ne bi prišlo do izsuševanja,
-
ali območje novih fakultet pri ZOO vpliva na predstavljene ureditve,
-
višinsko koto vode, da ne bo posegala v objekt čistilne naprave v Občini Horjul,
-
obnovitev zapornic na Gradaščici pred izlivom v Ljubljanico,
-
projekte naročenih PGD za Rakovo Jelšo in
-
ukrep začasnega zavarovanja prostora, če je potreben.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
-
variantnih rešitev in primerjalne študije variant,
-
strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave in
-
državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom zakona o urejanju prostora.
III. NOSILCI UREJANJA PROSTORA IN DRUGI UDELEŽENCI, KI BODO SODELOVALI PRI PRIPRAVI DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:
1.
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
2.
Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve;
3.
Ministrstvo za kulturo (področje varstva kulturne dediščine), skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
4.
Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste;
5.
Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor;
6.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (področje varstva okolja, področje ohranjanja narave, področje upravljanja z vodami in področje energetike);
7.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
8.
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave;
9.
Zavod za ribištvo Slovenije;
10.
Zavod za gozdove Republike Slovenije;