TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točki IV. izreka razveljavi in se zavrže tožba v delu, s katerim tožeča stranka uveljavlja ugotovitev, da tožena stranka nima iz naslova posredovanja pri prodaji nepremičnin z dne 10. 12. 2007 nasproti tožeče stranke nobene terjatve.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se nerazveljavljeni del izpodbijane sodbe (točke I., II. III. in V. izreka) potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 970,56 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Tožeča stranka je tožbeni zahtevek razširila tako, da je uveljavljala kot vmesni ugotovitveni zahtevek ugotovitev, da tožena stranka nima iz naslova posredovanja pri prodaji nepremičnine z dne 10. 12. 2007 nasproti tožeči stranki nobene terjatve. Tako postavljeni zahtevek tožeče stranke ne predstavlja vmesnega ugotovitvenega zahtevka, ampak kvečjemu kot zahtevek ugotovitev neobstoja terjatve, ki jo tožena stranka uveljavlja v okviru pobotnega ugovora v tem postopku. Takšen zahtevek predstavlja zahtevo tožeče stranke za odločanje o isti stvari, ki je že predmet odločanja v tem postopku, zato takšno kopičenje zahtevkov predstavlja litispendenco, ki je nedopustna.

Tudi če bi bila ob dogovorjenem predmetu pogodbe posredovanja pri prodaji nepremičnine res dogovorjena pravica tožene stranke do plačila provizije že ob sklenitvi predpogodbe, pa bi to predstavljalo zaobid kogentne določbe drugega odstavka 25. člena ZNPosr.

Dejstvo, da sta tožeča stranka in potencialni kupec določilo o ari vnesla v predpogodbo, še ne spreminja narave samega posla kot predpogodbe. Umestitve določila o ari v predpogodbo zato ni mogoče razumeti drugače kot način utrditve obveznosti, ki izhaja iz predpogodbe, to je sklenitve same glavne pogodbe.