TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožbi se ugodi, sklep Univerze v A., št.... z dne...., se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

2. Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Avtonomnost univerze je zaobsežena v njeni znanstveno-pedagoški komponenti in je omejena z določbami 3. odstavka 57. člena, 59. členom, 1., 2. in 3. odstavkom 49. člena, 44. in 75 členom Ustave RS in mora tudi na področju tako omejene avtonomnosti univerza ravnati v skladu z vsemi ustavnimi določbami. Senat fakultete oziroma senat univerze kot pristojni organ za izvolitev v naziv je torej pri odločanju o izvolitvi vezan na ustavna določila, zakonske norme in splošne akte, ki jih sprejema v okviru svoje avtonomije. Če kandidat za izvolitev v naziv izpolnjuje predpisane pogoje, ga senat v smislu odločanja po prostem preudarku lahko izvoli v zaprošen naziv. Sodišče ne sprejema razlogovanja tožene stranke o (ne)pomenu seštevka točk, ki pa tudi sicer sploh ni razvidno iz izpodbijanega sklepa, pač pa ga je tožena stranka podala v odgovoru na tožbo, zaradi česar ga ni mogoče upoštevati kot obrazložitev odločitve. Takšna utemeljitev pa je po presoji sodišča (vsaj) nejasna glede tega, ali je tožena stranka ocenila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za izvolitev, ker nima objave v mednarodno indeksiranih revijah, na kar je oprta prvostopna odločitev, ki pa jo je tožena stranka z izpodbijanim sklepom potrdila oziroma da tožnik ni dokazal nacionalno pomembnost svoje dejavnosti. Zato je sodišče izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V njem sprejeto odločitev bo tožena stranka morala v ponovnem postopku obrazložiti tako, da bo možno preverjanje, ali je ta sprejeta v skladu z zakonom in splošnimi akti tožene stranke, presoditi pa bo morala tudi vse tožnikove ugovore, ki jih je navedel v svojem ugovoru zoper sklep senata Pedagoške fakultete. Sodišče je zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka zavrnilo kot neutemeljen na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, kadar sodišče, kot v obravnavanem primeru, odloča le o zakonitosti izpodbijanega akta.