TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek sedaj glas:

„I. Dedinjo A. A., se napoti na pravdo, da s tožbo zoper dediče B. B., C. C. in D. D., uveljavlja zahtevek:

- da je dedič D. D. od zapustnika prejel darilo – parc. št. 538 in 539/1, obe k.o. X (sedaj združeni v parc. 538/1, k.o. X) v vrednosti 35.000 EUR,

- da je dedinja C. C. od zapustnika prejela darilo – denar v skupnem znesku 75.000,00 EUR iz naslova prejemanja denarja od zapustnika v obdobju zadnjih 12 let,

- da v zapuščino spada denar v višini 15.000,00 EUR, ki ga je dedinja B. B. našla v hiši zapustnika,

- da v zapuščino spada parc. št. 308, k.o. X (v naravi njiva), katere lastnica je B. B. do celote.

II. Dediča D. D., se napoti na pravdo, da s tožbo zoper dediče B. B., C. C. in D. D., uveljavlja zahtevek, da je dedinja A. A. od zapustnika prejela darilo v višini 35.000,00 EUR iz naslova bivanja v domači hiši in preživljanja s strani staršev v obdobju sedmih let.

III. Tožbo je treba vložiti v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, o vloženi tožbi pa obvestiti sodišče.

IV. Zapuščinski postopek se prekine, dokler pravdni postopek ne bo pravnomočno končan. Če stranka, ki je bila napotena na pravdo v določenem roku ne bo ravnala po tem sklepu, bo sodišče nadaljevalo zapuščinsko obravnavo in jo končalo ne glede na zahtevek, zaradi katerega jo je napotilo na pravdo.“

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dediče napotilo na pravdo glede terjatev, ki so jih imeli do zapustnika. Velja namreč, da zapuščinsko sodišče o terjatvah dedičev zoper zapustnika ne odloča.

Predmet dedovanja ni čista zapuščina (razlika med aktivo in pasivo), zato zapuščinskemu sodišču ni treba ugotavljati priglašenih terjatev iz naslova zapustnikovih dolgov, jih vsebinsko obravnavati, niti jih navajati v sklepu o dedovanju (primerjaj 214. člen ZD).