TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek sedaj glasi:

»Okrožno sodišče v Murski Soboti ni stvarno in krajevno pristojno za odločanje v predmetnem gospodarskem sporu.

Sklep o izvršbi opr. št. VL 6021/2018 z dne 29. 1. 2018 se razveljavi v delu, v katerem je toženi stranki (dolžniku) naloženo, da v roku 8 dni od vročitve sklepa poravna tožeči stranki (upniku) znesek 38.825,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih, v predlogu za izvršbo navedenih zneskov od njihove zapadlosti do plačila ter stroške izvršilnega postopka v znesku 156,00 EUR, in se tožba tožeče stranke zavrže.

Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 1.343,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila«

II. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve sklepa sodišča druge stopnje povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 369,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Uredba (EU) št. 1215/2012 za dva najpomembnejša tipa pogodb (prodajna pogodba in pogodba o storitvah) v pododstavku (b) člena 5(1) avtonomno določa, kaj šteje za kraj izpolnitve pogodbe, in sicer določa dvoje: (1) da je v vsakem primeru kot kraj izpolnitve obveznosti odločilen kraj, kjer se izpolnjuje karakteristična izpolnitev (pri prodajni pogodbi izročitev stvari, pri pogodbi o storitvah oprava storitve), tudi če gre za tožbo za plačilo denarnega zneska (npr. kupnine), in (2) kraj, ki velja za kraj izpolnitve je določen evroavtonomno: to je pri prodajni pogodbi kraj, kamor so bile dostavljene stvari, pri pogodbah o storitvah pa je to kraj, kjer se opravlja storitev. Kraja izpolnitve obveznosti torej ne določimo po kraju izpolnitve obveznosti, na katero se nanaša tožba (vtoževana obveznost, npr. plačilo denarnega zneska).

V obravnavanem primeru temelj spora predstavljajo izvajalske pogodbe. Skladno z določbo (b) točke člena 7 (1) Uredbe (EU) št. 1215/2012 je tako za kraj izpolnitve obveznosti šteti kraj oprave storitve.