TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe delno spremeni:

- v II. točki izreka tako, da sta prvotožena in drugotožena stranka dolžni v roku 15 dni tožeči stranki nerazdelno plačati še 2.040,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 11. 2013 dalje do plačila,

- v III. točki izreka tako, da se znesek stroškov postopka, ki sta jih prvotožena in drugotožena stranka dolžni povrniti tožeči stranki, zviša na znesek 1.985,23 EUR,

- v IV. točki izreka tako, da se znesek stroškov postopka, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženima strankama in stranskima intervenientoma, zniža, in sicer tako, da je tožeča stranka dolžna plačati:

1. prvotoženi stranki 801,43 EUR,

2. drugotoženi stranki 862,73 EUR,

3. stranskemu intervenientu A. d. d., 797,43 EUR in

4. stranskemu intervenientu B., d. o. o., 1.043,45 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Prvotožena in drugotožena stranka sta dolžni tožeči stranki v roku 15 dni nerazdelno povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 244,97 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

IV. Stranski intervenient A., d. d., sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Sodišče mora pri odmeri višine odškodnine za nepremoženjsko škodo uporabiti tako načelo individualizacije odškodnine kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Pomembno je, da ima načelo individualizacije odškodnine korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.