TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revident je vprašanje zastavil preveč splošno in (splošen) odgovor nanj, brez upoštevanja vseh konkretnih okoliščin zadeve, ne bi mogel vplivati na presojo utemeljenosti revizijskih razlogov. Časovna oddaljenost ravnanj posameznika namreč ni bistveni element za presojo vrednosti zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica v smislu prvega odstavka 27. člena ZOdv, temveč je pomembna vrednostna ocena tega ravnanja s strani stanovske organizacije, ki o vpisu v imenik odloča. Iz vprašanja prav tako ni jasno, katero pravno pravilo naj bi sodišče prve stopnje prekršilo in zakaj.

V zvezi z jasno določbo drugega odstavka 27. člena ZOdv pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je njen pomen zgolj v tem, da se nova zahteva za vpis ne more vložiti pred potekom dveh let od pravnomočnosti zavrnilne odločbe, ker se šteje (neizpodbojna domneva), da v tem času kandidat zagotovo še ne more povrniti zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. Po preteku tega časa pa ima pristojni organ možnost in dolžnost, da na podlagi nove vloge stranke ponovno preveri izpolnjevanje pogoja iz 7. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv.