TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi tako, da se sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-1552/2016/3 (1313-07) z dne 27. 12. 2016 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Iz izpodbijanega pisnega odpravka sklepa izhaja, da je organ zaključil, da je tožnik izrazito begosumen, kar opira na ugotovitev, da je pred prihodom v Slovenijo zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Bolgariji, kar je upravni organ ugotovil iz podatkov baze EURODAC dne 27.12. 2016. Iz zapisnika o ustnem izreku omejitve gibanja tak razlog ne izhaja, pač pa je navedeno zgolj, da se tožniku ukrep omejitve gibanja izreka zaradi predaje odgovorni državi Bolgariji. Glede na določbo prvega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III po kateri države članice ne smejo pridržati osebe zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek za predajo odgovorni državi članici EU, ne more biti upoštevan razlog.

Tožnik je na obravnavi izpovedal, da informacije o samem postopku ni dobil, prav tako policijskega postopka ob prijetju ni razumel, saj je bil na omenjeni policijski postaji prisoten le prevajalec za farski jezik, ki pa ga sam ne razume. Pojasnil je tudi, da je hotel podati prošnjo za azil, in da je slednje tudi povedal prevajalcu. Ni pa razumel, kaj je omenjeni prevajalec na svoj list zapisal.

Tožnik v zvezi s samovoljnim odhodom trdi, da je iz Republike Bolgarije odšel iz razloga nevzdržnih razmer, ki so tam vladale, česar pa tožena stranka pri tožniku oziroma objektivno niti ni preverjala. Tudi okoliščine tožnikove znatne begosumnosti, ker naj bi meje prestopal ilegalno, niso v zadostni meri raziskane, saj je tožnik na obravnavi izpovedoval, da je potoval v zaprtem kombiju in torej sploh ni vedel, kje in kako se nahaja.