TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi tako, da se sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-479/2018/5 (1312-09) z dne 15. 3. 2018 odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Glede na pomembnost osebnih dokumentov se sodišču ne zdi nelogično, da tožnik na pot ni vzel vseh svojih osebnih dokumentov (torej tudi osebne izkaznice). Da je organizator poti kot pogoj zahteval izročitev potnega lista, pa se glede na zavržno naravo tihotapljenja ljudi, sodišču tudi ne zdi tako zelo nelogično, da bi brez posebne utemeljitve lahko sledilo posplošenemu razlogovanju toženke. Za dvom, da tožnik sploh prihaja iz Alžirije, tudi ne more zadostovati posplošena ugotovitev, da govori jezik, ki se govori v večjem delu severne Afrike. Toženka sicer navaja tudi, da je tožnik ob podaji prošnje za mednarodno zaščito v Grčiji navedel lažne podatke o svojem imenu, priimku in starosti (ne pa tudi o izvorni državi), kar bi lahko vzbujalo dvom v njegovo istovetnost. Vendar pa sodišče glede tega šteje za pomembno, da te okoliščine ob podaji prošnje v Republiki Sloveniji tožnik ni prikrival in jo je potrdil tudi ob zaslišanju na sodišču, zlasti pa da se je toženki izkazal tudi s sliko potnega lista na svojem mobilnem telefonu, ki se ujema z osebnimi podatki, ki jih navaja. Tega tožnikovega dejanja in tako predloženega dokaza, na katerega se tožnik v tožbi sklicuje, pa toženka v izpodbijani odločbi sploh ni ocenila.

Nekonkretizirani so tudi razlogi, ki jih toženka navaja za tožnikovo begosumnost, saj navaja le, da je na poti do Slovenije prečkal več varnih držav, kjer kljub možnosti ni zaprosil za zaščito, ter svojo oceno, da več kot 80 % prosilcev za mednarodno zaščito po kratkem času samovoljno zapusti azilni dom oziroma njegovo izpostavo.