TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženi V. N., iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti

obtožbe, da je ogrozil varnost D. B. in S. D. z resno grožnjo, da bo napadel njuni življenji in telesi s tem, da je dne 16. 1. 2007 okoli 20.00 ure, na dvorišču stanovanjske hiše na D. v L., na njiju glasno vpil in pri tem mahal z rokama, da sta se bali, da ju bo udaril, s tem pa pri D. B. in S. D., ki sta resno vzeli njegovi grožnji, povzročil občutek močne osebne ogroženosti in sta v šoku in strahu pobegnili v stanovanje ter jokali, iskali pa sta celo zdravniško pomoč,

s čimer naj bi storil dve kaznivi dejanji ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena Kazenskega zakonika.

II. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada zagovornika, proračun.

Pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena Kazenskega zakonika (KZ) mora opis zakonskega znaka resne grožnje v izreku sodbe določno opredeliti ravnanje storilca, da je iz vsebine izrečenih besed ali konkretizacije opisanih kretenj, mogoče objektivno sklepati na ogrožanje varnosti oškodovanca. Na vsebino in pomen ravnanj storilca ni mogoče sklepati le iz opisanih občutkov ali ravnanj drugega (oškodovanca).