TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Tožnik, na čigar strani je bilo v upravnem postopku tako trditveno kakor dokazno breme, upoštevajoč določilo 1. odstavka 140. člena ZUP, ne more uspeti s posplošenimi tožbenimi navedbami v zvezi z dvema spornima praviloma oziroma nakaziloma, da gre za posojilo, saj je tožena stranka v skladu z določili 8. člena ZUP v povezavi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP pri odločanju vezana na ugotovitev resničnega dejanskega stanja in mora v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo v času njene izdaje. Zato se šele v tožbi prvič zatrjevane navedbe o obstoju posojilnega razmerja kot podlage navedenih dveh prilivov oziroma nakazil izkažejo za nedopustne tožbene novote v smislu 52. člena člena ZUS-1, kar je tudi v skladu z uveljavljeno upravno sodno prakso v primerljivih zadevah.