TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija proti odločitvi o premoženjski škodi se zavrže, v ostalem delu pa zavrne.

Obe sodišči sta sicer poudarili, da je voznica z nepravilnim zavijanjem povzročila nevarno situacijo, vendar sta hkrati povzeli tisti del izvedenskega mnenja, ki govori tudi o tožnikovih možnostih preprečiti trčenje. Kljub omejitvi hitrosti 40 km/h je tožnik pred začetkom zaviranja vozil s hitrostjo 61,6 km/h. Nesrečo bi tožnik lahko preprečil brez zaviranja, če bi vozil z dovoljeno hitrostjo 40 km/h, saj bi v tem primeru šlo le za "precej tesno srečanje", do mesta trčenja pa bi lahko z zaviranjem ustavil tudi, če bi vozil s hitrostjo do 50/km/h. Zato je povsem napačno revizijsko stališče, da med tožnikovo prehitro vožnjo in trčenjem ni vzročne zveze. Ugotovljeni potek prometne nesreče in kršitve obeh udeležencev tudi po presoji revizijskega sodišča narekujejo porazdelitev krivde v razmerju 40 : 60 v korist tožnika, kot sta materialnopravno pravilno presodili obe sodišči.