Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o meroslovnih zahtevah za refraktometre, s katerimi se meri masni delež sladkorja v vinskem moštu
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 40-1910/2002, stran 3944 DATUM OBJAVE: 9.5.2002
VELJAVNOST: od 10.5.2002 / UPORABA: od 10.5.2002
RS 40-1910/2002
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 5.8.2003 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
1910. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za refraktometre, s katerimi se meri masni delež sladkorja v vinskem moštu
Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za refraktometre, s katerimi se meri masni delež
sladkorja v vinskem moštu
o meroslovnih zahtevah za refraktometre, s katerimi se meri masni delež
sladkorja v vinskem moštu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati refraktometri, s katerimi se meri masni delež sladkorja v vinskem moštu (v nadaljnjem besedilu: refraktometri), način označevanja, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-47.
2. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
"refraktometer" je merilni instrument, ki meri lomni količnik svetlobe v moštu pred fermentacijo;
2.
"vplivna veličina" je veličina, ki ni merjena, vendar vpliva na rezultat merjenja;
3.
"vplivni dejavnik" je vplivna veličina določene vrednosti, ki je še v mejah delovnih pogojev;
4.
"motnja" je vplivna veličina določene vrednosti, ki ne presega predpisane vrednosti, vendar ni več v mejah delovnih pogojev;
5.
"določeni delovni pogoji" so pogoji uporabe, ki podajajo vrednosti vplivnih veličin, ki so še v mejah največjih dopustnih pogreškov;
6.
"referenčni pogoji" so pogoji uporabe, ki so predpisani za preskušanje refraktometra ali za medsebojno primerjavo merilnih rezultatov;
7.
"lastni pogrešek" je pogrešek refraktometra, ugotovljen pri referenčnih pogojih delovanja;
8.
"pomembna napaka" je razlika med kazalnim pogreškom in lastnim pogreškom, katere absolutna vrednost je večja od enega intervala na skali;
9.
"lomni količnik homogene snovi" je razmerje med svetlobno hitrostjo v vakuumu in svetlobno hitrostjo v snovi;
10.
"masni delež sladkorja v vodni raztopini" je razmerje med maso čiste saharoze v raztopini in maso raztopine.
3. člen
Refraktometri se uporabljajo:
-
na odkupnih mestih za grozdje,
-
pri nadzornih pregledih inšpekcijskih služb in pooblaščenih laboratorijev za analizo moštov in vina ter
-
pri določanju odškodnin in podobnih vrst plačil v postopkih pred upravnimi in pravosodnimi organi.
4. člen
Ta pravilnik velja za tri tipe refraktometrov:
1.
avtomatski refraktometer, tip I (v nadaljnjem besedilu: refraktometer tipa I), ki ga sestavljajo:
-
naprava za avtomatsko korekcijo temperature (AKT),
-
primarna kazalna naprava,
-
naprava za nastavitev ničlišča,
-
naprava za preverjanje ničlišča in
-
avtomatska naprava za čiščenje.
2.
ročni refraktometer z avtomatsko kazalno napravo, tip II (v nadaljnjem besedilu: refraktometer tipa II), ki ga sestavljajo:
-
naprava za avtomatsko korekcijo temperature,
-
primarna kazalna naprava in
-
naprava za nastavitev in preverjanje ničlišča.
3.
ročni refraktometer, tip III (v nadaljnjem besedilu: refraktometer tipa III), pri katerem se rezultat merjenja dobi tako, da se poišče graduacijska črtica, ki sovpada s črto, ki ločuje svetlo območje od temnega.
Refraktometri tipa III morajo poleg splošnih zahtev izpolnjevati še naslednji zahtevi:
-
da delujejo na principu loma svetlobe, kot edine metode, ki na tem tipu refraktometra zagotavlja zadostno berljivost, in
-
da je vanje vgrajen termometer za korigiranje temperature, kadar nimajo naprave za avtomatsko korekcijo temperature.
II. MEROSLOVNE ZAHTEVE
5. člen
Rezultat merjenja je lahko izražen z:
-
lomnim količnikom,
-
masnim deležem v odstotkih ali
-
drugo veličino, ki je v neposredni povezavi z eno od zgoraj navedenih (npr. koncentracija sladkorja v g/L).
6. člen
Lomni količnik v vinskem moštu in sladkornih raztopinah se meri proti lomnemu količniku zraka pri beli svetlobi.
Referenčni delovni pogoji so:
– temperatura: 20 °C – tlak: 101,325 kPa – relativna vlažnost: 50% – delež CO2: 0,03 vol.% – valovna dolžina: 589 nm – lomni količnik zraka: 1,00027191
7. člen
Masni delež sladkorja v moštu, izražen v masnih odstotkih (%), je enak masnemu deležu saharoze v vodni raztopini, ki ima enak lomni količnik svetlobe določene valovne dolžine pri referenčnih delovnih pogojih. V prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, je podana zveza med masnim deležem in lomnim količnikom raztopine saharoze.
8. člen
Koncentracija sladkorja v moštu (?(B)) v gramih na liter (g/L) se izračuna iz izmerjenega lomnega količnika po naslednjih enačbah:
?(B) = 6844 · (n-1,3358) za n ? 1,3706
?(B) = 6712 · (n-1,3351) za n > 1,3706
Zveza med lomnim količnikom, masnim deležem sladkorja v moštu in koncentracijo sladkorja v moštu v gramih na liter je razvidna iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
9. člen
Pri štiriurni uporabi refraktometra pri normalnih delovnih pogojih mora biti lezenje ničlišča manjše od vrednosti razdelka na skali.