1799. Odlok o spremembah in dopolnitvah Zazidalnega načrta zdraviliškega kompleksa v Dobrni
Na podlagi 61., 97. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 Skl. US) ter 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 55/17) je Občinski svet Občine Dobrna na 17. redni seji dne 19. 5. 2021 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Zazidalnega načrta zdraviliškega kompleksa v Dobrni
Sprejmejo se spremembe in dopolnitve Odloka o Zazidalnem načrtu za zdraviliški kompleks v Dobrni (v nadaljnjem besedilu: sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta), ki ga je izdelal API arhitekti d.o.o., številka projekta 820/1294, v marcu 2021.
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta vsebujejo tekstualni in grafični del, ki sta sestavni dela tega odloka.
3. člen
(območje sprememb in dopolnitev)
Spremembe in dopolnitve se nanašajo na parcelne številke 1756/10 in 1766/2, obe k.o. Dobrna (1056).
4. člen
(opis prostorske ureditve)
Na območju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta so predvideni naslednji dodatni posegi:
-
dozidava zimskega vrta in terase ob obstoječem objektu hotela Vita.
II. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
5. člen
(oblikovanje objekta)
(1)
Zimski vrt je objekt pravokotne oblike zunanjih gabaritov 11,18 x 8,68 m. Objekt se prilagaja konstrukcijskem rastru Hotela Vita in je postavljen tako, da se nahaja v območju obstoječe lesene terase.
(2)
Višinski gabarit objekta je pogojen s konzolno linijo balkonov v 1. nadstropju hotela.
(3)
Streha zimskega vrta se podaljša pod volumen zgornjega nadstropja. Streha objekta je ravna oziroma z minimalnim naklonom, ki omogoča odvajanje meteorne vode s strehe. Finalni sloj strešine je ekstenzivno ozelenjena plast z mahovi in nizkimi pokrovnicami. Konstrukcijo strehe predstavlja križno lepljena lesena plošča.
(4)
Vhod v objekt je predviden skozi gostinski lokal v pritličju hotela tako, da se objekt z eno daljšo stranico nasloni na linijo fasade obstoječega objekta. Zimski vrt je pritličen, ob njegovi JZ fasadi je predvidena tlakovana terasa.
(5)
Fasada zimskega vrta je steklena z drsnimi fasadnimi elementi, tako da je mogoče objekt v letnem času v celoti odpreti proti zunanjemu prostoru.
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
Priključki na komunalno javno infrastrukturo so zagotovljeni preko glavnega hotelskega objekta.
7. člen
(vodovodno omrežje)
(1)
Oskrba objekta z vodo iz javnega vodovoda je možna preko obstoječe ga internega vodovodnega omrežja za Hotel Vita. V primeru povečanega odvzema oziroma porabe vode je potrebno priključek povečati na stroške investitorja.
(2)
Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPPN se v normalnih razmerah giblje med 410 m in 395 m nadmorske višine.
(3)
Poraba vode se meri in obračuna preko obstoječega vodomera za Hotel Vita.
(4)
V primeru vgradnje novih hidrantov morajo biti ti del internega vodovodnega omrežja.
8. člen
(odvajanje odpadnih vod)
(1)
Obravnavan OPPN se nahaja na območju aglomeracije 20513, zato je potrebno komunalne odpadne vode iz objekta obvezno odvajati v javno kanalizacijo (Uredba o odvajanju in čiščenju komunaIne odpadne vode – Uradni list RS, št. 98/15).
(2)
Morebitne komunalne odpadne vode iz objekta se speljejo preko obstoječe interne fekalne kanalizacije v javno kanalizacijo. V primeru dotrajanosti interne kanalizacije se le-ta obnovi na stroške investitorja. Javna kanalizacija na območju obravnavane gradnje je del kanalizacijskega sistema ČN Dobrna 10203.
(3)
Odvajanje meteorne vode s strehe in novih utrjenih površin spelje v obstoječi interni sistem meteorne kanalizacije s prelivom v Topliški potok. V primeru dotrajanosti se le-ta obnovi na stroške investitorja.
(4)
Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih oziroma utrjenih površin v kanalizacijo oziroma v vodotoke, skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Odlokom o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 55/14), Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15) in z določili 92. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20), zato je potrebno za meteorne vode s strehe in terase predvideti zadrževalni bazen oziroma druge podobne rešitve. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15- minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje preko interne meteorne kanalizacije v Topliški potok.
(5)
V površinski odvodnik in v javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15).
9. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1)
Ob robu območja, kjer so obstoječe tlakovane površine potekata obstoječa SN podzemna el. en. voda, katera služita za napajanje obstoječe TP Hotel Dobrna. Prej navedena voda je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kateri znaša minimalno 1 m od SN podzemnega el. en. voda v obeh smereh.
(2)
Kakršna koli gradnja v varovalnem pasu SN nadzemnega el. en. voda ni dopustna. V primeru, da se bodo v sklopu zunanje ureditve urejale obstoječe utrjene površine, je potrebno obstoječi SN podzemni el. en. vod mehansko zaščititi in oceviti.
(3)
Pri načrtovanju zunanje ureditve je potrebno upoštevati, da je možna kakšna koli zasaditev dreves, grmičevja, žive meje ali podobno v minimalni oddaljenost debla od trase nizkonapetostnega električnega kabla 2,5 m s tem, da pa je električne kable potrebno položiti v mapitel cev fi 160 mm. Cev mora biti glede na os drevesa oziroma na vsako stran osi tako dolga, kot se predvideva razrast koreninskega sistem drevesa. O sajenju dreves v bližini električnih zemeljskih kablov in obratno je določeno s Študijo, št.: 2090 »Smernice in navodilo za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kv«, ki jo je izdelal Elektroinštitut Milan Vidmar.
(4)
Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).