TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Smiselno nasprotni udeleženec poskuša prikazati obstoj navidezne kupne pogodbe, v delu, ki se nanaša na predlagateljico, torej obstoj pogodbe, ki naj bi jo predlagateljica sklenila le kot t.i. "slamnata" kupka (primerjaj tudi njegove pritožbene trditve : da naj bi jo on le "formalno vključil v pogodbo"). Za verjetnost obstoja takšne - delno navidezne pogodbe pa bi moral nasprotni udeleženec zatrjevati vsaj še to, da so tudi prodajalca in predlagateljica soglašali, da predlagateljica nastopa le kot navidezna kupka in da je torej dejansko on izključni kupec in upravičenec do pridobitve lastninske pravice ali pa bi moral vsaj zatrjevati njun medsebojni dogovor, da postane izključni lastnik sporne nepremičnine le on. Moral bi v teh smereh tudi ponuditi ustrezne indice oz. dokaze. Navidezna pogodba, ki prikriva drugo oz. drugačno pogodbo - je namreč sklenjena le ob predpostavki, da so pogodbene stranke soglašale, da posel nastane le na videz. Čim ni soglasja o tej okoliščini, ne gre za navidezno pogodbo v smislu 66. člena ZOR in pogodba praviloma povzroči tiste pravne učinke, ki izhajajo iz njenega besedila - v spornem primeru - torej tudi to, da je na podlagi sporne kupne pogodbe tudi predlagateljica kupka sporne nepremičnine in da je od prodajalcev pridobila pravico, da se v zemljiški knjigi vpiše solastninska pravica tudi na njeno ime (člen 99/1 ZOR); morebitni miselni pridržek enega od pogodbenikov pa na izjavljeno voljo ne vpliva (v našem pravnem redu uveljavljena teorija izjave pri sklepanju pogodb - primerjaj tudi člen 28 ZOR).