TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama prvotožene in drugotožene stranke se ugodi in se izrek sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj v celoti glasi:

„I. Zavrne se tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je prvotožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 20.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2013 dalje do plačila.

II. Drugotožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki odškodnino v višini 17.194,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2013 dalje do plačila.

III. V presežku se tožbeni zahtevek zavrne.

IV. Tožeča stranka je dolžna povrniti prvotoženi stranki stroške pravdnega postopka v višini 2.443,94 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje drugotoženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 159,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Nesporno je, da je dejanski delodajalec oziroma delodajalec, pri katerem so na podlagi pogodbe opravljali delo delavci drugega delodajalca, bil dolžan poskrbeti, da delavci prejmejo vse informacije o tveganjih za varnost in zdravje pri delu, kar pomeni, da bi moral delodajalec P. P. izvesti identifikacijo nevarnosti in oceniti tveganja na delovnem mestu in z njimi seznaniti delavce čistilnega servisa.

Dejstvo, da je tožnik že pred dnevom, ko mu je spodrsnilo več let uporabljal neprimeren voziček, ne pomeni, da je bilo tako delo varno in da je sam kriv, da se je poškodoval. Delodajalec, ki mora delavcem omogočiti varno delo, mora računati tudi z običajno stopnjo manjše nepazljivosti delavcev pri delu.