TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbam obtoženega A. A. njegove zagovornice, zagovornikov obtoženih B. B., C. C. in D. D. ter višje državne tožilke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbah o krivdi, kazenskih sankcijah, vštetju pripora, odvzemu premoženjske koristi in varnostnem ukrepu odvzema predmetov spremeni tako, da se:

I. v opisu dejanja pod točko I. izreka izpodbijane sodbe:

a.) izpusti besedilo:

- v tretjem odstavku: „pri čemer je del denarja, ki je bil zaslužen s prostituiranjem deklet v vseh treh nočnih lokalih A. A. v gotovini izročil B. B.“;

- v petem odstavku: „za čiščenje lokala“ in „zaradi česar je dekletom od opravljenih spolnih dejanj ostal bistveno nižji znesek, kot pa so ga dejansko zaslužile z nudenjem spolnih storitev, nekatere od njih pa so bile zaradi vseh zahtevanih obveznosti članov združbe tudi zadolžene“;

- v šestem odstavku: „dekleta so bila finančno kaznovana, če niso hotele nuditi spolnih dejanj posameznim strankam“;

b.) v petem odstavku za besednima zvezama „neto plače“ doda besedilo: „v letu 2012 tudi z dodatkom za prehrano“;

c.) sedmi odstavek v celoti nadomesti z besedilom: „z opisanim ravnanjem pa si je B. B. iz naslova vračanja neto plač z dodatki za prehrano pridobil 351.588,73 EUR premoženjske koristi“;

II. dejanje opisano pod točko I. izreka izpodbijane sodbe pravno opredeli kot kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po tretjem in prvem odstavku 175. člena KZ-1B.

III. obtožencem izrečejo:

- B. B. na podlagi tretjega odstavka 175. člena KZ-1B ter drugega in četrtega odstavka 44. člena KZ-1B, drugega odstavka 45. člena KZ-1B in 47. člena KZ-1B

kazen 3 (tri) leta in 6 (šest) mesecev zapora

in

500 (petsto) dnevnih zneskov,

tako, da dnevni znesek znaša 80,00 (osemdeset) EUR,

to je 40.000,00 (štirideset tisoč) EUR stranske denarne kazni.

Obtoženec je dolžan stransko denarno kazen plačati v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe, če se ne bo dala niti prisilno izterjati, pa jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni, to je 160,00 EUR, določilo en dan zapora.

- A. A. na podlagi tretjega odstavka 175. člena KZ-1B

kazen 2 (dve) leti zapora;

- C. C. na podlagi tretjega odstavka 175. člena KZ-1B

kazen 1 (eno) leto zapora;

- D. D. na podlagi 58. člena KZ-1B

pogojna obsodba,

v kateri se ji na podlagi tretjega odstavka 175. člena KZ-1B ter drugega in četrtega odstavka 44. člena KZ-1B, drugega odstavka 45. člena KZ-1B in 47. člena KZ-1B določita

kazen 1 (eno) leto zapora

in

100 (sto) dnevnih zneskov,

tako, da dnevni znesek znaša 20,00 (dvajset) EUR,

to je 2.000,00 (dva tisoč) EUR stranske denarne kazni,

pri čemer kazen zapora ne bo izrečena, če obtoženka v preizkusni dobi 3 (treh) let ne bo storila novega kaznivega dejanja, stranska denarna kazen pa se izvrši.

Obtoženka je dolžna stransko denarno kazen plačati v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe, če se ne bo dala niti prisilno izterjati, pa jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni, to je 40,00 EUR, določilo en dan zapora.

IV. na podlagi prvega odstavka 56. člena KZ-1B se obtoženim B. B., A. A. in C. C. v izrečeno kazen vštejejo čas pridržanja, hišnega pripora in pripora, in sicer:

- obtoženemu B. B. od 17. 11. 2012 do 20. 2. 2013 in od 8. 3. 2013 do 22. 3. 2013

- obtoženemu A. A. od 17. 11. 2012 do 20. 2. 2013 in od 7. 3. 2013 do 22. 3. 2013

- obtoženemu C. C. od 17. 11. 2012 do 28. 3. 2013.

V. na podlagi prvega odstavka 75. člena KZ-1B obtoženemu B. B. odvzame s kaznivim dejanjem pridobljeno premoženjsko korist v višini 351.588,73 EUR;

VI. na podlagi prvega odstavka 73. člena KZ-1B obtoženima B. B. in C. C. vzamejo:

- B. B. mobilni telefon znamke N., IMEI št. ... s pripadajočo SIM kartico in baterijo, mobilni telefon znamke N., IMEI št. ... s pripadajočo baterijo in mobilni telefon znamke N., IMEI št. ... s pripadajočo baterijo;

- C. C. mobilni telefon znamke G., IMEI št. ... , serijska št. ... z vstavljeno micro SIM kartico operaterja Mobitel, št. ... z etuijem in mobilni telefon znamke N., IMEI št. ... z vstavljeno SIM kartico operaterja Mobitel;

V ostalem se pritožbe zavrnejo kot neutemeljene in se v nespremenjenih delih (v odločbah o krivdi in stroških kazenskega postopka) sodba sodišča prve stopnje potrdi.

V konkretni zadevi je obtožnica obtožencem očitala storitev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, v tem opisu pa so bili že vsebovani tudi zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe prostitucije. Sodišče prve stopnje zato s tem, ko je samo poseglo v opis dejanja, nato pa ravnanje obtožencev pravno opredelilo kot kaznivo dejanje zlorabe prostitucije, obtožencev ni obsodilo za dejanje, ki ni bilo zaobseženo z obtožbo.

Sodna praksa je že zavzela stališče, da gre za izkoriščanje prostitucije v primerih, ko storilec sodeluje pri prostituiranju drugih oseb na način, da ustvarja zaslužek, pri čemer gre za kontinuirano izvrševanje, ki predstavlja utečen in donosen posel ter za vodenje in nadziranje izvrševanja prostitucije oziroma, da zakonski znak "zaradi izkoriščanja" pomeni, da ima storilec korist od prostituiranja in prejema denar.

Sodišče druge stopnje ne sprejema pritožbenega stališča, da je za presojo zakonskega znaka izkoriščanja bistven zaslužek deklet.

Kaznivo dejanje zlorabe prostitucije je trajajoče in tudi kolektivno kaznivo dejanje, ki sta, po ustaljenih stališčih kazenskopravne teorije in sodne prakse, dokončani takrat, ko protipravno stanje preneha, oziroma, ko je storjeno zadnje dejanje. Posledično je, če se je dejanje začelo v veljavnosti prejšnjega zakona in nadaljevalo v času veljavnosti novega zakona, potrebno uporabiti nov zakon, ne glede na to, kateri zakon je veljal v času storitve predhodnih ravnanj oziroma četudi novi zakon za storilca ni milejši.

V sodni praksi je že zavzeto stališče, da imata določbi 113. člena KZ-1 in 175. člena KZ-1 vsebinsko podoben zakonski znak, prva "zaradi izkoriščanja prostitucije", druga "zaradi izkoriščanja sodeluje pri prostituciji druge osebe". Kaznivo dejanje trgovine z ljudmi opis dejanja dopolnjuje z zahtevo, da se z osebo na določen način razpolaga ali se jo novači, menjava, prenaša nadzor nad njo ali pri teh dejanjih posreduje. To kaznivo dejanje torej določa dodaten zakonski znak, vendar si tudi "izkoriščanja zaradi sodelovanja pri prostituciji", kot zakonskega znaka iz 175. člena KZ-1, ni mogoče zamisliti brez vsaj minimalne podrejenosti oškodovanke, ki izvaja prostitucijo, storilcu, ki zaradi izkoriščanja pri tem sodeluje, s tem pa storilec v določeni meri tudi razpolaga z oškodovanko. Razmejitev med tema dvema kaznivima dejanjema je torej odvisna od vprašanja, ali je storilec pri izvrševanju kaznivega dejanja zlorabe prostitucije z oškodovanko razpolagal na takšen način, da njegovo ravnanje že izpolnjuje objektivne in subjektivne znake kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, kar pa je odvisno od dejanskih ugotovitev v vsaki posamični obravnavani zadevi.

V razlogih sodbe izpostavljene okoliščine utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da ekonomsko socialni položaj deklet v matičnih državah ter intenziteta posegov v njihove osebnostne pravice nista bili takšni, da bi bilo mogoče protipravno ravnanje obtožencev opredeliti kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.