TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba dr. A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 463/2001 z dne 7. 11. 2002 se ne sprejme.

Zgolj dejstvo, da se pritožnik ne strinja z izpodbijano odločitvijo in da (materialno in procesno) pravo razume drugače od sodišč samo po sebi še ne zadošča za sklep o kršitvi katerekoli človekove pravice in temeljne svoboščine. Očitek o nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja, tudi če bi bil utemeljen, namreč sam po sebi ne zadošča za ugotovitev kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Več od dvostopenjskega sojenja pa 25. člen Ustave ne zagotavlja. Zato do kršitve te pravice s stališčem Vrhovnega sodišča, po katerem v revizijskem postopku izpodbijanje dejanskega stanja ni dovoljeno, sploh ne more priti. Iz enakega razloga pritožnik kršitve pravice iz 25. člena Ustave ne more utemeljiti niti z očitkom, ki se nanaša na način izražanja Vrhovnega sodišča v obrazložitvi izpodbijane odločitve, niti z očitkom, da bi moralo revizijo zavrniti s sodbo in ne s sklepom. Zgolj z navedbo, da je sodišče ignoriralo njegove trditve, da je del prodane nepremičnine ostal v lasti denacionalizacijskih upravičencev tudi po nacionalizaciji, pritožnik ne izkaže kršitve pravice iz 33. člena Ustave. Tako ne pojasni niti, zakaj meni, da bi ta "podatek" (če bi bil upoštevan) lahko vplival na drugačno odločitev v obravnavani zadevi.