TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 860/99 z dne 26. 1. 2000 in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani št. II P 107/94 z dne 26. 3. 1999 se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave med drugim izhaja tudi pravica stranke do izjavljanja v postopku. Iz te pravice izhaja, da mora biti stranki zagotovljena pravica, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Stranki mora biti zagotovljena pravica, da se seznani in da odgovori na navedbe, dokazne predloge in stališča ne le nasprotne stranke, pač pa vsakogar, tudi neodvisnega organa, ki mu je v postopku zagotovljena vloga, da lahko vpliva na odločitev sodišča. Razlaga, ki bi mnenju Sklada RS za sukcesijo dajala učinek za sodnika zavezujočih ugotovitev, bi bila v nasprotju s pravico do sodnega varstva pred nepristranskim, neodvisnim in naravnim sodnikom po 23. členu Ustave. Iz te pravice namreč izhaja tudi, da je sodišče neodvisno pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega prava.