TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se tožeči stranki iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti prisodi še 250.000,00 SIT, ki jih mora tožena stranka plačati tožniku v petnajstih dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.1.1998 do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v petnajstih dneh povrniti 39.330,00 SIT stroškov revizijskega postopka.

Komponenti pravnega standarda "pravična denarna odškodnina" kot jih določa 200. člen ZOR - "pomen prizadete dobrine" in "namen odškodnine" - z vidika oškodovanca in z vidika družbe, sta individualizirani le toliko, kolikor temeljita na ugotovljeni stopnji in trajanju strahu in bolečin. Sicer pa je treba tako pri ugotavljanju "pomena prizadete dobrine" kot tudi "namena odškodnine" upoštevati načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Slovensko sodišče, ki uporablja slovensko pravo, upošteva pomen prizadete dobrine in družbeni namen odškodnine v Sloveniji.

Odmera pravične denarne odškodnine ne more temeljiti na ugotavljanju, kaj si bo oškodovanec kupil za tolažbo. Bistvenega pomena je oškodovančev občutek moralnega zadoščenja, ki učinkuje kot protiutež njegove prizadetosti zaradi povzročene nepremoženjske škode. Ta občutek moralnega zadoščenja pa je odvisen od pomena prizadete dobrine v družbi in ne od tega, kako oškodovanec vrednoti različna ugodja, ki jih lahko posreduje določen znesek denarne odškodnine. Sodišči prve in druge stopnje sta zato napačno uporabili materialno pravo, ko sta pri odmeri pravične denarne odškodnine upoštevali kupno moč okolja, v katerem živi oškodovanec.