TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Določila 89. člena ZDR določajo, da se disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja lahko izreče za hujše disciplinske kršitve le, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen, ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces v organizaciji oziroma pri delodajalcu ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje organizacije oziroma delodajalca. Po določilih 4. in 9. člena Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 (Uradni list SFRJ, št. 4/84, Mednarodne pogodbe, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, Mednarodne pogodbe št. 15/92) mora delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi resnega razloga, dokazati, da je bila odpoved zakonita, ker v zvezi z disciplinskim ukrepom prenehanja delovnega razmerja pomeni, da mora dokazati, da so bili v konkretnem primeru podani pogoji, ki jih določa zakon za izrek takšnega ukrepa. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje je razvidno, da tožena stranka ni uspela dokazati, da bi tožnica s svojim ravnanjem povzročila katero izmed škodnih posledic disciplinske kršitve, ki jih navaja 89. člen ZDR. Tožena stranka sodbe sodišča prve stopnje sploh ni izpodbijala zaradi napačne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato je mogoče v revizijskem postopku preveriti pravilnost uporabe materialnega prava le ob upoštevanju takšnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje.