TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v 1. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V ostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v 2., 3. in 4. točki izreka potrdi.

 

Ni mogoče hkrati in z enako obrazložitvijo predlagati razveljavitve potrdila o izvršljivosti in vrnitve v prejšnje stanje. Navedena instituta se namreč med seboj izključujeta. Ker dolžnik v tej zadevi trdi, da mu sklep o izvršbi sploh ni bil vročen, ne more predlagati vrnitve v prejšnje stanje, saj bi to lahko storil le, če bi trdil, da je iz upravičenega vzroka zamudil rok za vložitev ugovora (1. odst. 116. člena ZPP), pri čemer se seveda predpostavlja, da mu je bil sklep o izvršbi vročen.

Kako naj se izvede postopek za razveljavitev potrdila o izvršljivosti, v 3. odst. 42. člena ZIZ ni določeno, glede na njegovo pravno naravo pa je po mnenju sodišča druge stopnje zanj treba smiselno uporabiti določbe ZPP, ki urejajo vrnitev v prejšnje stanje, še zlasti če razveljavitev potrdila predlaga ena od strank (dolžnik). V poštev pride zlasti 2. odst. 120. člena ZPP, ki pravi, da sodišče na predlog razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev (smiselno:razveljavitev) predlaga iz očitno neupravičenega razloga.