TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obs. S.K. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obsojenca se oprosti plačila povprečnine v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti.

Ker policista nista imela vnaprej določene naloge, da tajno opazujeta in sledita obsojencu zaradi odkritja kaznivega dejanja, temveč sta med izvajanjem opravil, za katere sta pooblaščena, zaznala, da gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in sta bila zato dolžna ukrepati tako, kot zapovedujejo tudi določbe 1. in 2. odstavka 148. člena ZKP, njunega večurnega opazovanja obsojenca ni mogoče opredeliti kot posebni ukrep tajnega opazovanja in sledenja v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 49. člena ZPol.

Policista sta v žepu obsojenčeve usnjene jakne našla osebno izkaznico tretje osebe, ker pa jima je obsojenec jakno sam izročil, je sodišče pravilno presodilo, da s tem nista opravljala osebne preiskave, ki bi zahtevala predhodno pridobitev odredbe za tako preiskavo.

Ker se je priča odselila v Nemčijo, kjer se nahaja na neznanem naslovu, ki ga z opravljenimi poizvedbami ni bilo mogoče ugotoviti, je to sodišču omogočilo zaključek, da navedene priče ni mogoče najti in je zato imelo zakonito podlago, da na glavni obravnavi prebere njeno izpovedbo brez soglasja strank (1. točke 1. odstavka 340. člena ZKP).

Postopanje v nasprotju z določbami 340. člena ZKP lahko predstavlja le bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP, pri čemer je dolžan vložnik zahteve za varstvo zakonitosti utemeljiti, kako je uveljavljana kršitev vplivala na zakonitost sodbe.

Izrek sodbe je nerazumljiv, če dejstva in okoliščine, ki so znaki kaznivega dejanja, niso jasni in razumljivi ali če zaradi neskladnih navedb ni mogoče razbrati dejanskega temelja sodbe.

Tožilec lahko spremeni obtožbo v mejah kaznivega dejanja iste vrste, kot je bilo navedeno oziroma opisano v prvotni pravnomočni obtožnici. Med prvotnim opisom dejanja in opisom dejanja v spremenjeni obtožnici mora obstajati istovetnost v pogledu istega obdolženca in istega historičnega dogodka. Ne gre pa za spremembo obtožnice, če tožilec samo popravi ali dopolni posamezne navedbe v njenem izreku, katere bistveno ne menjajo stanje, ki je v njej opisano.