TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno razveljavi v točki I. izreka glede odločitve o zavrnitvi zahtevka:

- za ugotovitev, da med tožnikom in drugo toženo stranko od vključno 18. 12. 2020 dalje obstoji pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, za polni delovni čas, za delovno mesto "voznik tovornih vozil", za osnovno bruto plačo 1.019,64 EUR povečano za vse dodatke in prihodke po aktih drugo tožene stranke (podjetniški kolektivni pogodbi); da ga je za ta čas drugo tožena stranka dolžna prijaviti v vsa socialna zavarovanja in dodatna zavarovanja ter mu vpisati delovno dobo v matično evidenco ZPIZ;

- da je dolžna drugo tožena stranka tožnika pozvati nazaj na delo;

- da je dolžna drugo tožena stranka za čas od 24. 5. 2016 dalje tožniku priznati vse pravice iz delovnega razmerja oziroma po pogodbi o zaposlitvi, vključno z obračunom in izplačilom vsakokratnih mesečnih plač v višini 2.500,00 EUR (zmanjšanih za morebitne plače od 25. 10. 2020 dalje), mu plačati davke in prispevke ter izplačati neto plače, vključno z izplačilom potnih stroškov, prehrane med delom, skupinske uspešnosti, vsakoletnih regresov v višini 1.350,00 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila;

- glede stroškov postopka;

ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdita nerazveljavljeni del sodbe in sklep sodišča prve stopnje.

Obstoj pravilno registrirane in vpisane dejavnosti zagotavljanja delavcev uporabniku v okoliščinah obravnavanega spora ne more biti ovira za ugotovitev zlorabe (omenjenega poslovnega modela) na škodo tožnika. Sodišče EU je namreč v zadevi C-681/18 med drugim poudarilo, da je namen Direktive 2008/104/ES o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela tudi ta, da delo prek agencij ne postane stalen položaj delavca, zaposlenega pri taki agenciji; za indic za zlorabo zaporednih napotitev lahko gre, če zaporedne napotitve istega delavca, zaposlenega pri agenciji, v isto podjetje uporabnika, privedejo do obdobja zaposlitve v tem podjetju, ki je daljše od tistega, ki ga je mogoče razumno šteti za "začasno". Sodišče prve stopnje je tako v ponovljenem sojenju dolžno presoditi, ali je delo tožnika v času, ko je bil formalno zaposlen pri prvi toženki, predstavljalo stalen položaj tožnika in s tem zlorabo tožnikovega dela preko agencije s strani druge toženke.