TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi, odločbi Upravne enote Kočevje, št. 478-1/2013/2 z dne 30. 1. 2013 in Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 35020-4/2013/2 z dne 24. 5. 2013 se odpravita in se zadeva vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 285,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Stroškovni zahtevek stranke z interesom se zavrne.

Glede na 19. člen ZJC-B izhaja, da se določbe tega člena, kot prehodna ureditev posebnega in enostavnejšega postopka razlastitve, lahko uporabi le v primerih, če je ob uveljavitvi ZJC-B javna cesta potekala po zemljišču v zasebni lasti. Šteje se, da je javna korist ugotovljena, če po zasebnem zemljišču poteka javni cestni promet v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost na njih – tretji odstavek 19. člena ZJC-B. Podlaga za uporabo postopka razlastitve po tej določbi je ugotovitev, da je ob uveljavitvi tega zakona obstajal odlok o kategorizaciji v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC oziroma 39. členom Zces-1. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

Prvostopenjski organ je kršil materialni zakon, ko je na podlagi Odloka o kategorizaciji cest v Občini Kočevje iz leta 2009, ugotovil javno korist na podlagi tretjega odstavka 19. člena ZJC-B ter postopek razlastitve vodil po določbi 19. člena ZJC-B, saj sporni Odlok ob uveljavitvi tega zakona še ni obstajal. Glede na določbo tretjega odstavka 19. člena ZJC-B pomeni ugotovitev javne koristi po tej določbi zgolj ugotovitev abstraktne javne koristi. Že v prvi fazi postopka razlastitve je treba, torej že ob uvedbi postopka razlastitve, ugotoviti ali obstaja tudi konkretna javna korist.