TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"1. Ugotovi se, da je hipotekarna posojilna pogodba, sklenjena dne 18. 4. 2007 v obliki notarskega zapisa notarja ..., opr. št. SV - 212/07, med tožnico A. A. kot posojilojemalko in zastaviteljico ter tožencem B. B. kot posojilodajalcem, nična.

2. Ugotovi se, da je zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa notarja ..., opr. št. SV - 212/07, izvršena s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki, Dn št. 989/2007, neveljavna, ter se Okrajnemu sodišču na Vrhniki odredi izbris navedene zaznambe ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov.

3. Toženec je dolžan povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 2.820,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila."

II. Toženec je dolžan povrniti tožnici pritožbene stroške v znesku 5.017,52 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

III. Tožnica je dolžna v roku 15 dni povrniti pritožbene stroške toženca v znesku 1.448,38 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Kopru št. SI 000, s sklicem na št. 000 (koda namena: GOVT, namen: plačilo po odločbi Bpp 247/2017), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje glede toženčevega premoženjskega stanja in zatrjevanega toženčevega posojila tožnici.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena, saj je tožnica uspela dokazati neresničnost vsebine potrdila o prejemu posojila (da ga ni prejela) in s tem v zvezi neresničnost izjave, dane notarju (o prejemu posojila) ter da je hipotekarna posojilna pogodba navidezna in zato nična, saj prava volja pravdnih strank očitno ni bila takšna, da bi sklenili obravnavano posojilno pogodbo. Zato je utemeljen tudi tožničin izbrisni zahtevek.

Tožnica je po svoji krivdi povzročila tožencu pritožbene stroške, saj je bila pritožbena obravnava 16. 12. 2016 preložena zato, ker je tožnica šele na pritožbeni obravnavi obvestila pritožbeno sodišče, da je v osebnem stečaju, kar je narekovalo vrnitev spisa sodišču prve stopnje zaradi izdaje sklepa o prekinitvi postopka in poziva upravitelju, da prevzame postopek.