Odlok o razglasitvi Muzeja na prostem Rogatec za kulturni spomenik državnega pomena

3850. Odlok o razglasitvi Muzeja na prostem Rogatec za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K
o razglasitvi Muzeja na prostem Rogatec za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

Rogatec – Muzej na prostem Rogatec (EŠD 626)

Enota dediščine ima zaradi kulturnih, etnoloških, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika, kulturne krajine in zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Največji muzej na prostem na Slovenskem, Muzej na prostem Rogatec predstavlja življenje in delo kmetov in obrtnikov 19. in začetka 20. stol. z območja Rogatca, predvsem s pobočij Boča, Donačke gore in Maclja. Obsega petnajst različnih prenešenih ali rekonstruiranih objektov, ki so vsak zase spomenik določenega tipa stavbe in njene funkcije. Muzej je redka in izjemna celota, s svojo prezentacijsko funkcijo izjemna za Slovenijo.

Spomenik stoji na parceli št. 925/2 k. o. Rogatec.

Meje spomenika so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Meje vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).