Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v...

586. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1B)

Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1B)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. februarja 2026.

Št. 003-02-1/2026-101

Ljubljana, dne 26. februarja 2026

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZVZelP-1B)

1. člen

V Zakonu o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 30/18 in 54/21) se v 2. členu v prvem odstavku 32. točka spremeni tako, da se glasi:

»32.

»prevoznik v železniškem prometu« (v nadaljnjem besedilu: prevoznik) je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost prevoznih storitev prevozov blaga oziroma potnikov v železniškem prometu, pri čemer mora ta prevoznik zagotoviti vleko vlakov, oziroma pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, ki zagotavlja le vleko vlakov;«.

Na koncu 60. točke se pika nadomesti s podpičjem ter doda nova 61. točka, ki se glasi:

»61.

»železniška proga« (v nadaljnjem besedilu: proga) je zgrajena pot za tirna vozila, sestavljena iz strukturnih podsistemov infrastruktura, energija in vodenje-upravljanje ter signalizacija ob progi.«.

2. člen

V 3. členu se črta šesti odstavek.

3. člen

V 5. členu se za sedmim odstavkom dodata nova osmi in deveti odstavek, ki se glasita:

»(8)

Če upravljavec s pomočjo naprav za zaznavanje nepravilnosti na tirnih vozilih ugotovi, da obstaja možnost, da tirno vozilo s svojo vožnjo vpliva na varnost v prometu ali poslabšuje stanje železniške infrastrukture, lahko za takšno tirno vozilo prepove in prekine nadaljnjo vožnjo ter prevozniku odredi odpravo ugotovljenega varnostnega tveganja. Vsi stroški, ki nastanejo zaradi prekinitve nadaljnje vožnje in odprave pomanjkljivosti na tirnem vozilu bremenijo prevoznika, ki je tirno vozilo uporabljal.

(9)

Upravljavec brez odlašanja odstrani iz železniškega območja vse ovire, ki niso potrebne za delovanje in vzdrževanje železniškega sistema ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko škodovale železniški progi ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na njej. Povzročitelj ovire ali nevarnega mesta in druge osebe, ki so na nevarnem mestu na železniškem območju, upoštevajo navodila upravljavca. Vse stroške odstranitve ovir ali drugih posledic prepovedanih ravnanj ter zavarovanja ovir ali nevarnih mest na železniškem območju poravna povzročitelj ovire ali nevarnega mesta na železniškem območju. Stroške, nastale zaradi odstranitve ovir ali drugih posledic prepovedanih ravnanj ter zavarovanja ovir ali nevarnih mest na železniškem območju, od povzročitelja izterja upravljavec.«.

4. člen

Za 5. členom se doda nov 5.a člen, ki se glasi:

»5.a člen

(videonadzor javne železniške infrastrukture)

(1)

Upravljavec z namenom varnega in urejenega upravljanja železniškega prometa, zaščite delov kritične železniške infrastrukture, zagotavljanja informacij o stanju voznih sredstev v primeru izrednih dogodkov ter ugotavljanja stanja in razmer na javni železniški infrastrukturi, varovanja ljudi, ki so na območju javne železniške infrastrukture ter ugotavljanja okoliščin dejanj, ki povzročijo škodo na javni železniški infrastrukturi, izvaja na posameznih odsekih javne železniške infrastrukture videonadzor na način, da pri tem ni mogoča obdelava osebnih podatkov.

(2)

Kadar je nujno potrebno za obveščanje pristojnih organov o nesrečah ali kaznivih dejanjih ter izrednih dogodkih, se lahko videonadzor javne železniške infrastrukture izvaja tako, da je mogoča obdelava osebnih podatkov posameznika, ki je na območju videonadzora.

(3)

Upravljavec lahko izvaja videonadzor javne železniške infrastrukture v obsegu, ki je potreben za izpolnitev namenov iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4)

Zbirka posnetkov videonadzora javne železniške infrastrukture iz prvega in drugega odstavka tega člena vsebuje slikovni posnetek, kraj, datum in čas posnetka. Upravljavec osebnih podatkov iz videonadzora je upravljavec javne železniške infrastrukture.

(5)

Pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in upravljanju osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka upravljavec ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(6)

Obdelava osebnih podatkov v nasprotju s prejšnjim odstavkom je prepovedana. Upravljavec lahko podatke iz četrtega odstavka tega člena izjemoma sporoči drugim organom, ki so za njihovo obdelavo izrecno pooblaščeni z zakonom.

(7)

Podatke iz četrtega odstavka tega člena hrani upravljavec najdlje 30 dni od njihove pridobitve. Po poteku roka se podatki izbrišejo.«.

5. člen

V 16. členu se v prvem odstavku v 15. točki na koncu besedila pika nadomesti s podpičjem ter dodata novi 16. in 17. točka, ki se glasita:

»16.

izdaja smernic oziroma navodil prevoznikom in upravljavcem glede vsebine in priprave SVU v procesu pridobivanja ali podaljšanja varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil;

17.

koordiniranje in vodenje aktivnosti vseh deležnikov na področju ozaveščanja javnosti o varnosti v železniškem prometu.«.

6. člen

V 17. členu se v peti alineji besedilo »tovornih vagonov« nadomesti z besedilom »tirnih vozil«.

7. člen

V 18. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(4)

Nadzor nad izvajanjem SVU glede prometne signalizacije, vrst signalov, signalnih znakov, njihovega pomena, oblike, barve, najmanjše vidne razdalje, mesta za njihovo vgraditev oziroma postavitev in načina njihove uporabe ter načina izvajanja prometnih pravil pri vožnji vlakov opravlja inšpekcijski organ iz drugega odstavka 93. člena tega zakona, ki mora pri tem sodelovati z varnostnim organom, da mu omogoči izpolnjevanje njegove vloge nadzora varnosti v železniškem prometu.«.

8. člen

V 21. členu se v drugem odstavku na koncu besedila druge alineje pika nadomesti s podpičjem in doda nova tretja alineja, ki se glasi:

»-

med poskusno dobo opravi usposabljanje za glavnega preiskovalca po programu, ki ga predpiše minister.«.

V tretjem odstavku se v točki c) črta besedilo »na vlaku«.

9. člen

V 26. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2)

V varovalnem progovnem pasu se smejo na podlagi predhodnega mnenja upravljavca graditi objekti, izvajati rekonstrukcije objektov, postavljati napeljave in naprave ter saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena, ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.«.

10. člen

27. člen se spremeni tako, da se glasi:

»27. člen

(dolžnost ukrepanja v progovnem in varovalnem progovnem pasu)

(1)

Upravljavec mora v območju varovalnega progovnega pasu predvideti mesta, na katerih lahko pride do oviranja ali ogrožanja varnega železniškega prometa (npr. usadi, hudourniki, zameti, močni vetrovi, poplave in druge nesreče), in v SVU določiti ukrepe za preprečitev in odpravo nevarnosti za varen železniški promet.

(2)

Lastniki sosednjih zemljišč ob železniški progi morajo dopustiti prost odtok vode, odlaganje snega in materialov na njihovo zemljišče, če jim s tem ni povzročena škoda.

(3)

Lastniki zemljišč v progovnem in varovalnem progovnem pasu morajo ob povrnitvi škode dopustiti dostop do železniške proge in objektov zaradi njihovega vzdrževanja (redno, interventno in investicijsko vzdrževanje).

(4)

Lastniki zemljišč morajo za preprečitev nastanka škode na javni železniški infrastrukturi in preprečitev ogrožanja varnosti v železniškem prometu v progovnem in varovalnem pasu javne železniške infrastrukture ne glede na zakon, ki ureja gozdove, na zahtevo upravljavca v postavljenem roku izvesti sečnjo in spravilo lesa. Če lastniki teh ukrepov ne izvedejo, posek dreves z namenom zagotovitve varnosti železniškega prometa ob povrnitvi škode brez posebnega dovoljenja ali drugega akta izvede upravljavec. Za namen vodenja evidenc in drugih baz podatkov za gozdarstvo iz zakona, ki ureja gozdove, upravljavec ob določitvi dreves za posek o tem nemudoma obvesti Zavod za gozdove Slovenije.

(5)

Če ni mogoče izvesti ukrepov za zavarovanje železniškega prometa na zemljiščih javne železniške infrastrukture (palisade, lovilne mreže ipd.), morajo za izvedbo teh ukrepov in njihovo vzdrževanje lastniki zemljišč v progovnem in varovalnem progovnem pasu upravljavcu brez posebnega dovoljenja ali drugega akta dovoliti postavljanje in vzdrževanje začasnih varovalnih naprav in materiala ter izvedbo drugih potrebnih ukrepov, s katerimi se zmanjšujejo škodljivi vplivi na železniško progo.

(6)

Ko prenehajo razlogi iz prvega in drugega odstavka tega člena, mora upravljavec z zemljišča iz prejšnjega odstavka odstraniti začasne varovalne naprave, material in druga sredstva ter vzpostaviti prejšnje stanje in plačati odškodnino za uporabo zemljišča v skladu s predpisi.«.

11. člen

V 31. členu se peti in šesti odstavek spremenita tako, da se glasita:

»(5)

Na nivojskem prehodu, ki je zavarovan s prometnim znakom mora upravljavec vzdrževati preglednostni prostor v progovnem pasu, upravljavec ceste ali poti in lastnik nekategorizirane ceste pa izven njega v skladu z zakonom, ki ureja ceste, da zagotovijo zadostno preglednost s ceste ali poti na progo tako, da lahko udeleženci v cestnem prometu s potrebno pazljivostjo varno in neovirano prečkajo tak nivojski prehod.

(6)

V bližini nivojskega prehoda, ki je zavarovan s prometnim znakom, ob progi ni dovoljeno graditi objektov, saditi drevja, visokega rastlinja ali storiti česa drugega, kar preprečuje ali zmanjšuje preglednost ali odvrača pozornost voznikov cestnih vozil.«.

Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(8)

Z obeh strani nivojskega prehoda morajo biti na elektrificiranih progah postavljeni zaščitni višinski profili na razdalji najmanj 8 m od osi skrajnega tira, merjeno po cestni osi, v višini 4,5 m nad voziščem ceste. Ne glede na prejšnji stavek, so lahko zaradi prostorskih in tehničnih razlogov, varstva kulturne dediščine, posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov, zaščitni višinski profili postavljeni na manjši razdalji, na podlagi soglasja upravljavca ceste. Zaščitne višinske profile mora postaviti in vzdrževati upravljavec.«.

12. člen

V 32. členu se v drugem odstavku besedilo »napravami v« nadomesti z besedilom »napravami na vozišču, pod njim«.

V tretjem odstavku se za besedo »ceste« doda besedilo »s progo«.

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4)

Če je križanje vodnega zemljišča celinskih voda in železniške proge izvedeno z železniškim nadvozom (cevni prepust, prepust, most), postane nadvoz objekt javne železniške infrastrukture. Stroške vzdrževanja vodnega zemljišča celinskih voda na železniškem območju nosi izvajalec gospodarske javne službe s področja upravljanja voda.«.

Dosedanji četrti do deveti odstavek postanejo peti do deseti odstavek.

V dosedanjem desetem odstavku, ki postane enajsti odstavek, se besedilo »osmega in devetega« nadomesti z besedilom »devetega in desetega«.

Dosedanji enajsti odstavek postane dvanajsti odstavek.

13. člen

V 52. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(3)

Za primere obnove, nadgradnje ali gradnje stabilnih naprav, ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, mora prosilec pri varnostnem organu pred začetkom predvidenih gradbenih ali montažnih del vložiti vlogo za odločitev o potrebnosti izdaje novega dovoljenja za začetek obratovanja stabilnih naprav ali njihovih delov. K vlogi mora priložiti opis projekta z izvedbenim načrtom, dokazilo o uspešno opravljeni reviziji izvedbenega načrta ali vmesno izjavo o verifikaciji (VIV) za fazo projektiranja, kadar so predvidena dela zajeta v TSI, pozitivno odločitev ERA, če gre za projekte ERTMS ob progi, oceno tveganja in dokazila o pravici gradnje. Predvidena dela se lahko začnejo izvajati na podlagi dokončne odločbe varnostnega organa glede dovoljenja za začetek obratovanja stabilnih naprav. Varnostni organ prosilca najpozneje v enem mesecu od prejema vloge obvesti, da je vloga popolna, oziroma zahteva dopolnitev vloge. Varnostni organ odloči, ali je potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja, pri čemer upošteva naslednja merila:

-

ali predvidena dela lahko škodljivo vplivajo na splošno varnost podsistema;

-

ali to zahtevajo ustrezne TSI;

-

ali je to določeno v nacionalnem izvedbenem načrtu;

O predpisu

Citati

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1B)