na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Odločba o razveljavitvi sodbe Vrhovnega sodišča št. I Ips 34489/2013 z dne 18. 12. 2014 in sodbe Višjega sodišča v Mariboru št. III Kp 34489/2013 z dne 8. 4. 2014
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 48-2344/2019, stran 6057 DATUM OBJAVE: 2.8.2019
VELJAVNOST: od 2.8.2019 / UPORABA: od 2.8.2019
RS 48-2344/2019
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 2.8.2019 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: AKTUALEN.
2344. Odločba o razveljavitvi sodbe Vrhovnega sodišča št. I Ips 34489/2013 z dne 18. 12. 2014 in sodbe Višjega sodišča v Mariboru št. III Kp 34489/2013 z dne 8. 4. 2014
Številka: Up-186/15-25
Datum: 4. 7. 2019
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Daouda Saadaouija, Miklavž pri Ormožu, ki ga zastopa Peter Kos, odvetnik v Kopru, na seji 4. julija 2019
o d l o č i l o:
Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 34489/2013 z dne 18. 12. 2014 in sodba Višjega sodišča v Mariboru št. III Kp 34489/2013 z dne 8. 4. 2014 se razveljavita in zadeva se vrne Višjemu sodišču v Mariboru v novo odločanje.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1.
Pritožnik izpodbija pravnomočno sodbo, s katero je bil na podlagi priznanja krivde spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja uboja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti po prvem odstavku 115. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1. Izrečena sta mu bila kazen sedem let zapora ter varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v forenzičnem psihiatričnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Pritožnik izpodbija tudi sodbo Vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti.
2.
Pritožnik uveljavlja kršitev pravic iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave. Zatrjuje, da sodišče kaznivega dejanja ni pravilno pravno opredelilo. Opozarja, da je bil žrtev pritožnikov očim, ki je bil do njega večkrat fizično in psihično nasilen. V kritičnem času naj bi očim pritožnika fizično napadel, podil naj bi ga od doma, grozil naj bi mu tudi, da bo šel po palico. Takšna dejanja žrtve, ki naj bi bila fizično dosti močnejša, naj bi za pritožnika kot psihičnega bolnika pomenila izjemno stresno situacijo, v kateri naj se ne bi mogel več obvladati. Pritožnik naj bi priznal potek kaznivega dejanja, vendar naj s tem ne bi priznal pravne kvalifikacije kaznivega dejanja uboja po 115. členu KZ-1. Tudi iz vseh dejstev in dokazov naj bi bilo razvidno, da ne gre za kaznivo dejanje uboja, temveč za kaznivo dejanje uboja na mah po 117. členu KZ-1. Pritožnik meni, da obdolženec pri priznanju ne prizna pravne kvalifikacije, saj je kot laik tudi ne more, ker je ne pozna. Priznanje naj bi lahko opravil samo obdolženec in ne zagovornik, zato naj bi se vse pravne okoliščine in posledice priznanja lahko štele samo glede dejanskega stanja, ne pa tudi glede pravne kvalifikacije.