Nalaganje dokumenta...
Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 12-337/2014, stran 1137 DATUM OBJAVE: 14.2.2014
VELJAVNOST: od 1.3.2014 / UPORABA: od 1.3.2014
RS 12-337/2014
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 1.3.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 5.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
337. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane
Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1; Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZmetD, 66/06 – odl. US, 112/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 97/12 – odl. US), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2; Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 – odl. US, 51/10, 84/10 – odl. US in 40/12 – ZUJF), 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB8; Uradni list RS, št. 29/11, 43/11 – odl. US in 21/13), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 33/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), določil Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) in določil Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12) so Občinski svet Občine Rogaška Slatina na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 26/12) na seji dne 27. 11. 2013, Občinski svet Občine Rogatec na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 13/06, 27/06, 50/10 in 56/11) na seji dne 19. 12. 2013, Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na podlagi 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 35/10) na seji dne 19. 12. 2013, Občinski svet Občine Podčetrtek na podlagi 17. člena Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 54/10) na seji dne 13. 12. 2013, Občinski svet Občine Kozje na podlagi 16. člena Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 24/10) na seji dne 23. 12. 2013, Občinski svet Občine Bistrica ob Sotli na podlagi 15. člena Statuta Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 25/13) na seji dne 17. 12. 2013 in Občinski svet Občine Poljčane na podlagi 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11) na seji dne 18. 12. 2013 sprejeli
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane
o oskrbi s pitno vodo na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta odlok določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba), pogoje za zagotavljanje pitne vode, pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, vire financiranja oskrbe s pitno vodo, vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, upravljanje in gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo, ter ostale elemente, pomembne za opravljanje javne službe na območju občin: Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane.
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi, uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik), ki ga pristojni organ izvajalca sprejme najpozneje v šestih mesecih od veljavnosti tega odloka.
2. člen
(namen)
Namen tega odloka je:
-
zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
-
uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,
-
zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo v nadaljevanju razložene pomene.
Pitna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja pitno vodo.
Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.
Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi.
Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, oprema za dezinfekcijo, čistilne naprave za pitno vodo ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov.
Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture.
Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja eden ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi eden ali več primarnih vodovodov in je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen opravljanju storitev javne službe.
Oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje vodovod.
Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
Vodovodni priključek je del stavbe in je v lasti uporabnika ter je sestavljen iz: priključnega sklopa na sekundarno omrežje, dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, ventila pred obračunskim vodomerom, čistilnega kosa in montažno demontažnega kosa ter obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom. Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom.
Obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda.
Interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne vzdržuje.
Interno vodovodno omrežje in naprave so v lasti lastnika nepremičnine, ki se oskrbuje s pitno vodo.
Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz vodarine in omrežnine.
Vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja gospodarske javne službe in se obračunava uporabnikom mesečno glede na dobavljeno količino pitne vode.
Vodna povračila se obračunavajo uporabnikom mesečno v skladu s predpisi, ki določajo vodna povračila.
Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine, letne stroške za vzdrževanje priključkov stavbe na sekundarni vodovod, letne stroške za zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje ter se uporabnikom zaračuna v dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov, določenih z močjo vodomera.
Upravljavec vodovoda je izvajalec javne službe, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobil pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe (v nadaljevanju: upravljavec), in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
Uporabnik javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda.
Vodovarstveno območje je območje kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
Obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja graditev.
Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.
Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja prostor.
Vsi ostali izrazi, ki niso definirani v prejšnjem odstavku in so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v Uredbi o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju: uredba) (Uradni list RS, št. 88/12).
4. člen
(uporaba storitev javne službe)
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda stavb in gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo, ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
-
iz vode zaradi njene rabe nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
-
je namen rabe vode proizvodnja pijač;
-
se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov;
-
se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
-
se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službe šteje:
-
oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe;
-
oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin;
-
oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo;
-
oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi in
-
oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.
5. člen
(zagotavljanje javne službe)
Občine so lastnice objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo in zagotavljajo izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju občin v obsegu in pod pogojem, določenim z odlokom.
Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter upravljavec objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo na celotnem območju občin: Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane je OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: izvajalec ali upravljavec).
6. člen
(uporabniki storitev javne službe)
Uporabniki storitev javne službe oskrbe s pitno vodo so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.
Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznost uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.
V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznost uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
Lahko pa se izvajalec javne službe dogovori z upravnikom stavbe, da mu mesečno zagotavlja podatke, ki so osnova za porazdelitev stroškov oziroma v primeru, ko imajo posamezne stanovanjske enote interni vodomer, podatke o stanju na vodomerih ali o porabi vode, ugotovljene na internih vodomerih, obračun storitev ter izstavitev računov posameznim uporabnikom pa izvede izvajalec javne službe.
V primeru, ko večstanovanjski objekt nima upravnika, se lahko izvajalec dogovori z vsemi uporabniki večstanovanjskega objekta o načinu zagotavljanja podatkov za porazdelitev stroškov porabe pitne vode in obračun, ki ga izvaja izvajalec javne službe. V tem primeru se morajo z dogovorom strinjati vsi uporabniki.
Uporabniki javne službe iz prve in druge alineje tretjega odstavka 4. člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.
Uporabniki javne službe iz tretje in četrte alineje tretjega odstavka 4. člena tega odloka so občine.
7. člen
(lastna oskrba s pitno vodo)
Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe oskrbe s pitno vodo.
8. člen
(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo)
Občine morajo zagotavljati izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na območju poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar.
Ne glede na prvi odstavek tega člena mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno ali samooskrba objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
-
da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
-
da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
II. UPRAVLJANJE VODOVODOV
9. člen
(določitev upravljavca zasebnega vodovoda)
V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
-
eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno 5 ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem;
-
eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
-
eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti pristojno občino.
Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
Kadar imajo stavbe iz prvega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda, ni potrebno skleniti pogodbe o upravljanju zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti pristojno občino.
10. člen
(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda)
Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v nadaljevanju: vodno dovoljenje).
Vodno dovoljenje mora pridobiti občina, če so objekti in oprema javnega vodovoda v njeni lasti.
11. člen
(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo)
Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.
12. člen
(evidenca upravljavcev)
Občine morajo pristojnemu ministrstvu poročati o vodenju evidenc o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov ter o spremembah.
Upravljavci občinam zaradi poročanja ministrstvu posredujejo podatke o firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca vodovoda.
13. člen
(evidenca vodovodov)
Upravljavci vodovodov morajo pristojnemu ministrstvu poročati o:
-
oskrbovalnem območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s stalnim prebivališčem na oskrbovalnem območju;
-
tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda;
-
vodnih virih, ki napajajo posamezni vodovod ali vodovodni sistem;
-
pravici rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj;
-
rabi in namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega odloka ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe;
-
letni rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz poročil o izvajanju javne službe.
III. VODOVODNO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE
14. člen
(delitev vodovodnega sistema)
Vodovodno omrežje, objekti in naprave so v lasti občine ali upravljavcev. Glede na dejstvo, ali se z vodovodnim omrežjem, objekti ali napravami izvajajo javne službe, se delijo na javne ali zasebne. Vodovodno omrežje, objekti ali naprave se delijo tudi na zunanje in interno vodovodno omrežje, pri čemer je slednje v lasti lastnika nepremičnine.
Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti status grajenega javnega dobra, so internega značaja, zato jih vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci.
Javno vodovodno omrežje, objekti in naprave so:
-
primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, vodovodi od vodnih virov do sekundarnega omrežja);
-
sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka).
Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so:
-
vodovodni priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja, vključno z obračunskim vodomerom ter zasunom pred in za vodomerom;
-
interna instalacija z obračunskim vodomerom.
15. člen
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij)
Za izvedbo vzdrževalnih del na javnem vodovodu skrbi izvajalec javne službe. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
Investitor v obnovo javnega vodovoda je občina. Občine: Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane s tem odlokom pooblaščajo izvajalca javne službe OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d.o.o., za izvedbo in nadzor obnovitvenih investicij v višini letne najemnine, pobrane za infrastrukturo.
Investitor v novogradnjo javnega vodovoda je občina, ki pa lahko izvajalca javne službe s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije.
Če investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegu v javno vodovodno omrežje, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora.
V primeru rekonstrukcije javnega vodovoda so priključki v cestnem telesu in ponovna priključitev na obstoječi priključek strošek obnove vodovoda, ki se financira iz javnih sredstev.
Celotno redno in investicijsko vzdrževanje obstoječih vodovodnih priključkov, ki je potrebno za normalno funkcioniranje le-tega, izvaja izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe.
Vodovodni priključki se obnavljajo v skladu s terminskim planom, ki ga v okviru letnega načrta pripravi izvajalec javne službe, razen:
-
če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo;
-
če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov;
-
v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture;
-
če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom.
IV. OPREMLJENOST NASELIJ Z VODOVODOM
16. člen
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod dovoljena lastna oskrba s pitno vodo.
Zajetja za pitno vodo, iz katerih se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
17. člen
(obveznost priključitve na javni vodovod)
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo pridobiti soglasje upravljavca za priključitev in zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
Upravljavec javnega vodovoda ne sme dopustiti priključitve uporabnika na javni vodovod, če uporabnik za priključitev ni pridobil soglasja za priključitev.
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
-
oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
-
izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je povezana z nesorazmernimi stroški.
18. člen
(priključitev stavb na javni vodovod)
Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami uredbe in tega odloka.
Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
Upravljavec lahko investitorju, ki je izpolnil vse pogoje za priključitev na javno infrastrukturo, s posebno pogodbo omogoči izvedbo gradbiščnega priključka za dobo največ 24 mesecev in uporabo vode za gradnjo objekta kot posebno storitev. Voda se v tem primeru ne sme uporabljati kot pitna voda za oskrbo prebivalcev in živali.
Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
19. člen
(priključek stavbe na javni vodovod)
Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. Če se priključi na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
20. člen
(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod)
Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v okviru omrežnine. Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.
21. člen
(stalen ali začasen priključek)
Priključek stavbe na javni vodovod mora biti izveden v skladu s tem odlokom in pogoji soglasja upravljavca.
Upravljavec je dolžan izdelati priključek najkasneje v tridesetih dneh od pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka, s tem da je uporabnik izpolnil vse pogoje iz prvega odstavka tega člena in poravnal vse obveznosti do občine oziroma upravljavca. Upravljavec sme priključiti uporabnika, ko je preveril, da so bila predhodno izvedena vsa gradbena dela na način kot to določa Tehnični pravilnik. Vodovodni priključek je lahko stalen ali začasen. Vsaka sprememba dimenzije priključka se obravnava kot nov priključek. Uporabnik lahko pisno naroči začasni ali stalni odklop priključka, ki se izvede na stroške uporabnika v skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom. Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena dela odklopa na priključnem ventilu ali priključni cevi pri sekundarnem vodovodu. V primeru ponovnega priklopa si je uporabnik dolžan pridobiti soglasje v skladu s 25. členom tega odloka.
22. člen
(lastna oskrba prebivalcev)
Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz uredbe in tega odloka priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji iz tega odloka.
V. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
23. člen
(viri financiranja)
Javna služba se financira iz:
-
cene storitev javne službe;
-
proračunskih sredstev občine;