TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Zahteva za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe po 3. odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu se zavrže.

Z začasno odredbo po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 bi sodišče lahko zadržalo izvrševanje izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, to pomeni do izdaje in vročitve prvostopenjske odločbe strankam postopka, kajti splošni presoji načela sorazmernosti, ki jo je na načelni ravni opravil že zakonodajalec s tem, ko je omenjene posledice izdaje odločbe uredil v zakonu, mora slediti še konkretna sodna presoja načela sorazmernosti (3. odstavek 15. člena Ustave) glede na dejanske okoliščine posamičnega primera v povezavi z določeno človekovo pravico, če jo tožnik uveljavlja kot škodo v obrazložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe. Tožnik je v obrazložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe škodo vezal na dve ustavni pravici in sicer na pravico iz 3. odstavka 49. člena Ustave in na ustavno pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, vendar pa je to storil na tak način, da ni zadostil dokaznemu standardu, ki se zahteva v zvezi z opredeljevanjem škode in verjetnostjo nastanka težko popravljive škode.

Tožnik ne more kopičiti zahtev za izdajo začasne odredbe. Začasna odredba po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 pride v poštev takrat, kadar ni mogoče izdati začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 zaradi specifičnosti izvrševanja akta, ki je predmet izpodbijanja v upravnem sporu; druge vrste začasne odredbe v upravnem sporu pa ni mogoče izdati.