TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Če je javni tožilec na glavni obravnavi modificiral obtožbo tako, da
je dejanje, za katero je predviden redni postopek, prekvalificiral v
dejanje, za katero je predviden skrajšani postopek, sodišče pa je
glavno obravnavo zaradi izvedbe novih dokazov preložilo in o stvari
odločilo na naslednji obravnavi, na kateri je sodil sodnik
posameznik, je rok za pritožbo zoper sodbo 8 dni.

Sodišče prve stopnje je spoznalo za krive prvega obdolženca kaznivega
dejanja tatvine po 2. odstavku 165. člena KZS, nadaljnje tri
obdolžence pa kaznivega dejanja prikrivanja po 2. odstavku 176. člena
KZS in jim izreklo različne denarne kazni.
Zoper to sodbo se je pritožil zagovornik obdolžencev, vendar pa je
sodišče prve stopnje njegovo pritožbo kot prepozno zavrglo. V
napadeni sodbi je bil dan pravni pouk, da je možno vložiti pritožbo v
roku 8 dni po prejemu, zagovornik pa se je pritožil šele po izteku
tega pritožbenega roka.
Zoper ta sklep sodišča prve stopnje se je zagovornik pritožil.
Zatrjeval je, da se je v tej zadevi prvotno vodil redni postopek, pa
zato sodišče prve stopnje ni bilo upravičeno sredi obravnave redni
postopek nadomestiti s sumarnim postopkom. Takšno ravnanje je v
nasprotju s stališčem, sprejetim na skupni seji dne 1. in 2.10.1980.
Predlagal je razveljavitev napadenega sklepa.
Sodišče druge stopnje je zagovornikovo pritožbo zavrnilo kot
neutemeljeno, v obrazložitvii pa je navedlo naslednje:
Pristojni javni tožilec je vložil obtožbo zoper štiri obdolžence,
zoper prvega obdolženca zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 1.
točki 1. odstavka 166. člena KZS, zoper nadaljnje tri obdolžence pa
zaradi kaznivega dejanja prikrivanja po 2. odstavku 176. člena KZS.
Glede na zagroženo kazen za kaznivo dejanje velike tatvine seje vodil
redni postopek pred tročlanskim senatom. Na obravnavi dne 22.9.1982
je javni tožilec spremenil obtožbo s tem, da je prvega obdolženca
bremenil le kaznivega dejanja tatvine po 2. odstavku 165. člena KZS,
glede ostalih treh obdolžencev pa je vztrajal pri prvotnem kaznivem
dejanju. Obramba je po modifikaciji obtožbe predlagala zaslišanje
dveh novih prič. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog obrambe
osvojilo in glavno obravnavo zaradi izvedbe teh dokazov preložilo na
nedoločen čas. Obravnava se je ponovno vršila 11.10.1982, tokrat pred
sodnikom posameznikom, pri čemer na obravnavi ni bil navzoč niti
javni tožilec niti vsi obdolženci. Sodišče prve stopnje je izvedlo
vse dokaze in nato o zadevi razsodilo, kot je bilo že uvodoma
navedeno.
Pritožbeno sodišče na podlagi opisanega poteka dogodkov zaključuje,
da sodišče prve in druge stopnje ni kršilo procesnih določb in da je
v izrečeni prvostopni sodbi povsem pravilno določilo osemdnevni
pritožbeni rok. Ker je zagovornik ta pritožbeni rok zamudil, je
sodišče prve stopnje njegovo pritožbo utemeljeno zavrglo kot
prepozno.
Pritožbeno sodišče je še poudarilo, da se zagovornik neutemeljeno
sklicuje na načelno stališče, sprejeto na skupni seji dne 1. in
2.10.1980. To stališče se nanaša na primer, ko se je po vloženi
obtožbi vodil redni postopek, pa je sodišče prve stopnje samo kaznivo
dejanje drugače, blažje pravno opredelilo, kot pa je to izhajalo iz
obtožbe. V takem primeru je pritožbeni rok 15 dni, čeprav je storilec
obsojen za kaznivo dejanje, za katero je predviden skrajšani
postopek.