Zakon o ratifikaciji Sporazuma o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje (MSPVP)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 13-66/2015, stran 412 DATUM OBJAVE: 26.10.2015
VELJAVNOST: od 1.1.2016 / UPORABA: od 1.1.2016
RS (mednarodne) 13-66/2015
Čistopis se uporablja od 13.8.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Sporazuma o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje (MSPVP)
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O PRENOSU IN VZAJEMNOSTI PRISPEVKOV V OKVIRU ENOTNEGA SKLADA ZA REŠEVANJE (MSPVP)
1. člen
2. člen
O PRENOSU IN VZAJEMNOSTI PRISPEVKOV V OKVIRU ENOTNEGA SKLADA ZA REŠEVANJE
ZAVEZANE, da vzpostavijo celovit finančni okvir v Evropski uniji, katerega bistveni del je bančna unija;
OB OPOZARJANJU NA sklep predstavnikov držav članic euroobmočja, ki so se sestali v okviru Sveta Evropske unije, z dne 18. decembra 2013 v zvezi s pogajanji in sklenitvijo medvladnega sporazuma o enotnem skladu za reševanje (v nadaljnjem besedilu: sklad), ustanovljenem na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in nekaterih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje1 (v nadaljnjem besedilu: Uredba EMR), ter z mandatom, ki je priložen temu sklepu;
OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:
(1) Evropska unija je v preteklih letih sprejela več pravnih aktov, ki so bistveni za vzpostavitev notranjega trga na področju finančnih storitev ter za zagotovitev finančne stabilnosti euroobmočja in celotne Unije, pa tudi za proces v smeri poglobljene ekonomske in monetarne unije.
(2) Evropski svet je na zasedanju junija 2009 pozval k oblikovanju „enotnega evropskega pravilnika, ki se bo uporabljal za vse finančne institucije na enotnem trgu“. Unija je tako oblikovala enoten sklop harmoniziranih bonitetnih pravil, ki jih morajo upoštevati kreditne institucije v celotni Uniji, določena pa so v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta2in Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta3.
(3) Unija je tudi vzpostavila evropske nadzorne organe (ESA), na katere so bile prenesene številne naloge v zvezi z mikrobonitetnim nadzorom. Ti organi so Evropski bančni organ (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta4, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta5 ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta6. Z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta7 je bil ustanovljen tudi Evropski odbor za sistemska tveganja, kateremu so bile dodeljene nekatere funkcije makrobonitetnega nadzora.
(4) Unija je vzpostavila enotni mehanizem nadzora z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/20138, na podlagi katere se na Evropsko centralno banko (ECB) prenesejo posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij in se ECB pooblasti, da skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi nadzoruje kreditne institucije s sedežem v državah članicah, katerih valuta je euro, in v državah članicah, katerih valuta ni euro, ki so vzpostavile tesno sodelovanje z ECB za namene nadzora (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice).
(5) Unija z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij9 (v nadaljnjem besedilu: Direktiva SRB), usklajuje nacionalne zakone in druge predpise o reševanju kreditnih institucij in nekaterih investicijskih podjetij, vključno z vzpostavitvijo nacionalnih shem za financiranje reševanja.
(6) Evropski svet je v sklepih z dne 13. in 14. decembra 2012 izjavil: „Ko bo bančni nadzor dejansko prenesen na enotni nadzorni mehanizem, bo potreben enoten mehanizem za reševanje, ki bo imel potrebna pooblastila za zagotovitev, da bo mogoče z ustreznimi instrumenti reševati katero koli banko v sodelujočih državah članicah“. Evropski svet je v sklepih z dne 13. in 14. decembra 2012 tudi izjavil: „Enotni mehanizem za reševanje bi moral temeljiti na prispevkih finančnega sektorja ter vključevati ustrezno in učinkovito skupno varovalno ureditev. Ta varovalna ureditev bi morala biti srednjeročno davčno nevtralna z zagotavljanjem, da se državna podpora povrne na podlagi naknadnih dajatev finančnega sektorja.“ V tem smislu je Unija sprejela Uredbo EMR, s katero se oblikuje centraliziran sistem odločanja za reševanje, v okviru katerega so na voljo zadostna finančna sredstva na podlagi ustanovitve sklada. Uredba EMR se uporablja za subjekte, ki se nahajajo v sodelujočih državah članicah.
(7) Uredba EMR zlasti vzpostavlja sklad in pogoje za njegovo uporabo. V Direktivi SRB in Uredbi EMR so določena splošna merila za opredelitev določitve in izračuna predhodnih in naknadnih prispevkov institucij, potrebnih za financiranje sklada, ter obveznost držav članic, da te prispevke pobirajo na nacionalni ravni. Kljub temu so sodelujoče države članice, ki zbirajo prispevke institucij, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, v skladu z Direktivo SRB in Uredbo EMR, še naprej pristojne za prenos navedenih prispevkov v sklad. Obveznost prenosa prispevkov, zbranih na nacionalni ravni, v sklad ne izhaja iz prava Unije. Takšna obveznost bo vzpostavljena s tem sporazumom, ki določa pogoje, pod katerimi pogodbenice, v skladu z lastnimi ustavnimi zahtevami, soglašajo, da v sklad prenesejo prispevke, ki jih zberejo na nacionalni ravni.
(8) Pristojnost vsake od sodelujočih držav članic za prenos prispevkov, zbranih na nacionalni ravni, bi bilo treba izvajati ob spoštovanju načela lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), na podlagi katerega države članice med drugim podpirajo Unijo pri izpolnjevanju njenih nalog in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev Unije. Zato bi morale sodelujoče države članice zagotoviti, da se finančna sredstva enotno usmerjajo v sklad, ter tako poskrbeti za njegovo pravilno delovanje.
(9) V skladu s tem so pogodbenice sklenile ta sporazum, s katerim med drugim vzpostavljajo obveznost, da bodo prispevke, zbrane na nacionalni ravni, prenesle v sklad na podlagi enotnih meril, ureditev in pogojev, predvsem bodo v prehodnem obdobju prispevke, zbrane na nacionalni ravni, dodeljevale v različne razdelke, ki pripadajo posameznim pogodbenicam, in bodo te razdelke postopno uporabljale vzajemno, tako, da ob koncu prehodnega obdobja razdelkov ne bo več.
(10) Pogodbenice opozarjajo, da je njihov cilj ohraniti enake konkurenčne pogoje in zmanjšati celotne stroške reševanja za davkoplačevalce, zato bodo pri načrtovanju prispevkov v sklad in njihove davčne obravnave upoštevale splošno obremenitev zadevnih bančnih sektorjev.
(11) Vsebina tega sporazuma je omejena na tiste posebne elemente v zvezi s skladom, ki ostajajo v pristojnosti držav članic. Ta sporazum tako ne vpliva na skupna pravila, vzpostavljena na podlagi prava Unije, in ne spreminja njihovega področja uporabe. Predstavlja dopolnitev zakonodaje Unije o reševanju bank ter podpira in je neločljivo povezan z uresničevanjem politik Unije, zlasti kar zadeva vzpostavitev notranjega trga na področju finančnih storitev.
(12) Nacionalni zakoni in drugi predpisi, ki izvajajo Direktivo SRB, vključno s tistimi, ki so povezani z vzpostavitvijo nacionalnih shem financiranja, se začnejo uporabljati 1. januarja 2015. Določbe v zvezi z ustanovitvijo sklada na podlagi Uredbe EMR se bodo načeloma uporabljale od 1. januarja 2016. Na podlagi tega bodo pogodbenice do datuma začetka uporabe Uredbe EMR, zbirale prispevke, namenjene nacionalni shemi za financiranje reševanja, ki jo morajo vzpostaviti, po tem datumu pa bodo začele zbirati prispevke, namenjene skladu. Za okrepitev finančne zmogljivosti sklada, vse od njegove vzpostavitve, se pogodbenice zavezujejo, da bodo v sklad prenesle prispevke, ki so jih zbrale na podlagi Direktive SRB do datuma začetka uporabe Uredbe EMR.
(13) Priznava se, da bi se lahko pojavili primeri, v katerih razpoložljiva sredstva v skladu ne bodo zadostovala za financiranje določenega ukrepa za reševanje in v katerih naknadni prispevki, ki bi se morali zbrati za kritje dodatnih zneskov, ne bodo takoj dostopni. Da se zagotovi, da so med prehodnim obdobjem stalno na voljo zadostna finančna sredstva, bi morale pogodbenice, ki jih zadeva posamezen ukrep za reševanje, v skladu z izjavo Euroskupine in Sveta z dne 18. decembra 2013 zagotoviti premostitveno financiranje iz nacionalnih virov ali evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) v skladu z dogovorjenimi postopki, vključno z uvedbo možnosti začasnih prenosov med nacionalnimi razdelki. Pogodbenice bi morale vzpostaviti postopke, ki bi jim omogočili pravočasno obravnavo vseh zahtevkov za premostitveno financiranje. Med prehodnim obdobjem bo razvita skupna varovalna ureditev. Takšna varovalna ureditev bo skladu olajšala jemanje posojil. Za odplačilo bo na zadnji stopnji odgovoren bančni sektor, ki bo uporabil prispevke vseh sodelujočih držav, tudi naknadne prispevke. Ta ureditev bo zagotovila enako obravnavo vseh pogodbenic, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje, vključno s pogodbenicami, ki se pridružijo pozneje, kar zadeva pravice in obveznosti tako v prehodnem kot v stalnem obdobju. S to ureditvijo se bodo spoštovali enaki konkurenčni pogoji za države članice, ki ne sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje.
(14) Ta sporazum bi morale ratificirati vse države članice, katerih valuta je euro, in države članice, katerih valuta ni euro, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje.
(15) Države članice, katerih valuta ni euro in ki niso pogodbenice, bi morale k temu sporazumu pristopiti z vsemi pravicami in obveznostmi, kot jih imajo pogodbenice, na datum, ko dejansko prevzamejo euro kot valuto, ali pa na datum začetka veljavnosti sklepa ECB o tesnem sodelovanju iz člena 7(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013.
(16) Predstavniki vlad držav članic so 21. maja 2014 pogodbenice pooblastili, da Evropsko komisijo in enotni odbor za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor) zaprosijo, naj izvajata naloge iz tega sporazuma.
(17) Člen 15 Uredbe EMR, v obliki kot obstaja na dan njenega prvotnega sprejetja, določa splošna načela reševanja, v skladu s katerimi delničarji institucije v postopku reševanja prvi prevzamejo izgube, upniki institucije v postopku reševanja pa začnejo prevzemati izgube po delničarjih glede na prednostni razpored njihovih terjatev. Člen 27 Uredbe EMR v skladu s tem določa instrument za reševanje s sredstvi upnikov, ki zahteva, da so delničarji, imetniki zadevnih kapitalskih instrumentov in drugih upravičenih obveznosti z odpisom, konverzijo ali drugače zagotovili prispevek za pokritje izgube in dokapitalizacijo v znesku, ki, merjeno v času ukrepa za reševanje v skladu z vrednotenjem iz člena 20 Uredbe EMR, ni manjši od 8 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom institucije v postopku reševanja, ter zahteva tudi, da prispevek iz ESR ne presega 5 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom institucije v postopku reševanja, merjeno v času ukrepa za reševanje v skladu z vrednotenjem iz člena 20 Uredbe EMR, razen če so bile vse nezavarovane, neprednostne obveznosti, razen upravičenih vlog, v celoti odpisane ali konvertirane. Poleg tega je v členih 18, 52 in 55 Uredbe EMR, v obliki kot obstaja na dan njenega prvotnega sprejetja, določenih več postopkovnih pravil za odločanje v okviru odbora in institucij Unije. Navedeni elementi Uredbe EMR so bistvena podlaga za privolitev pogodbenic, da jih zavezuje ta sporazum.
(18) Pogodbenice priznavajo, da se v zvezi z bistvenimi spremembami okoliščin, ki so nastale proti njihovi volji in ki vplivajo na bistveno podlago za njihovo privolitev, da jih zavezujejo določbe tega sporazuma, kot je navedeno v uvodni izjavi (17), uporabljajo ustrezne določbe Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb in mednarodno običajno pravo. V skladu s tem se lahko pogodbenice na podlagi mednarodnega javnega prava sklicujejo na posledice vseh bistvenih sprememb okoliščin, do katerih je prišlo proti njihovi volji. Če se pogodbenica sklicuje na tovrstne posledice, lahko katera koli druga pogodbenica zadevo predloži Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče). Sodišče bi bilo treba pooblastiti, da ugotovi, ali obstajajo kakršne koli bistvene spremembe okoliščin in nastale posledice. Pogodbenice priznavajo, da bo sklicevanje na posledice po razveljavitvi ali spremembi katerega koli od elementov Uredbe EMR iz uvodne izjave (17), ki je bila sprejeta proti volji katere od pogodbenic in bi lahko vplivala na bistveno podlago za njihovo privolitev, da jih zavezujejo določbe tega sporazuma, pomenilo spor glede uporabe tega sporazuma za namene člena 273 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in jo je zato v skladu z navedeno določbo torej mogoče predložiti Sodišču. Vsaka pogodbenica lahko od Sodišča zahteva sprejem začasnih odredb v skladu s členom 278 PDEU in členi 160 do 162 poslovnika Sodišča10. Sodišče bi moralo pri odločanju v zvezi s sporom in izdajanjem začasnih odredb upoštevati obveznosti pogodbenic iz PEU in PDEU, vključno s tistimi v zvezi z enotnim mehanizmom za reševanje in njegovo integriteto.
(19) Za ugotovitev, ali institucije Unije, odbor in nacionalni organi za reševanje uporabljajo instrument za reševanje s sredstvi upnikov skladno s pravom Unije, je pristojno Sodišče v skladu s pravnimi sredstvi iz PEU in PDEU, in sicer s členi 258, 259, 260, 263, 265 in 266 PDEU.
(20) Ker je ta sporazum instrument mednarodnega javnega prava, velja za pravice in obveznosti, določene v tem sporazumu, načelo vzajemnosti. V skladu s tem je privolitev vsake od pogodbenic, da jo zavezuje ta sporazum, odvisna od enakega uveljavljanja pravic in spoštovanja obveznosti vseh pogodbenic. Če bi katera od pogodbenic torej kršila svojo obveznost prenosa prispevkov v sklad, subjekti z dovoljenjem na njenem ozemlju ne bi smeli biti upravičeni do dostopa do sklada. Odbor in Sodišče bi morala biti pooblaščena, da v skladu s postopki iz tega sporazuma ugotavljata in določita, ali so pogodbenice kršile obveznost prenosa prispevkov. Pogodbenice se zavedajo, da bo edina pravna posledica kršitve obveznosti prenosa prispevkov izključitev možnosti financiranja iz sklada za pogodbenico, ki je storila kršitev, in da to ne bo vplivalo na obveznosti drugih pogodbenic na podlagi Sporazuma.
(21) Ta sporazum določa mehanizem, s katerim se sodelujoče države članice zavezujejo, da bodo vsaki državi članici, ki ne sodeluje v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje, skupaj, brez odlašanja in z obrestmi povrnile znesek, ki ga je ta nesodelujoča država članica plačala v lastnih sredstvih, kar ustreza uporabi splošnega proračuna Unije v primerih nepogodbene odgovornosti in s tem povezanih stroškov v okviru izvrševanja pooblastil institucij Unije v skladu z Uredbo EMR. Odgovornost vsake sodelujoče države članice v okviru te ureditve bi morala biti deljena in individualna, ne pa skupna in solidarna, zato bi morala vsaka sodelujoča država članica odgovarjati le za del svoje obveznosti povračila, kot je določen v skladu s tem sporazumom.
(22) V sporih glede razlage in uporabe tega sporazuma, ki nastanejo med pogodbenicami, vključno s spori glede spoštovanja v njem določenih obveznosti, bi moralo biti pristojno Sodišče v skladu s členom 273 PDEU. Državam članicam, katerih valuta ni euro in ki niso pogodbenice tega sporazuma, bi bilo treba omogočiti, da Sodišču predložijo spore glede razlage in izvrševanja določb o nadomestilu za nepogodbeno odgovornost in s tem povezane stroške, kot je določeno v tem sporazumu.
(23) Prenos prispevkov pogodbenic, ki začnejo sodelovati v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje na datum, ki sledi datumu začetka uporabe tega sporazuma, bi bilo treba opraviti na podlagi načela enake obravnave v razmerju do pogodbenic, ki na datum začetka uporabe tega sporazuma sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje. Pogodbenice, ki na datum začetka uporabe tega sporazuma sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje, naj ne bi krile stroškov reševanja, za katere naj bi se zagotovili prispevki iz nacionalne sheme financiranja tistih pogodbenic, ki začnejo sodelovati na poznejši datum. Slednje naj prav tako ne bi krile stroškov reševanja, ki nastanejo pred datumom, na katerega postanejo sodelujoče države članice, saj je za kritje teh stroškov odgovoren sklad.
(24) Če se tesno sodelovanje pogodbenice, katere valuta ni euro, z ECB prekine v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013, bi bilo treba določiti pošteno razdelitev zbranih prispevkov zadevne pogodbenice ob upoštevanju interesov tako zadevne pogodbenice kot sklada. V skladu s tem člena 4(3) Uredbe EMR določa način, merila in postopek za dogovor med enotnim odborom za reševanje in državo članico, s katero je bilo prekinjeno tesno sodelovanje, o vračilu prispevkov, ki jih je ta država članica prenesla.
(25) Ob doslednem spoštovanju postopkov in zahtev Pogodb, na katerih temelji Evropska unija, je cilj pogodbenic, da se vsebinske določbe tega sporazuma v skladu s PEU in PDEU čim prej vključijo v pravni okvir Unije –
SO SE DOGOVORILE O NASLEDNJIH DOLOČBAH:
NASLOV I NAMEN IN PODROČJE UPORABE
2.
NASLOV II SKLADNOST IN POVEZAVA S PRAVOM UNIJE
ČLEN 2
2.
3.
NASLOV III PRENOS PRISPEVKOV IN RAZDELKI
ČLEN 3
Prenos prispevkov
2.
3.
4.
5.
ČLEN 4
Razdelki
2.
3.
ČLEN 5
Delovanje razdelkov
-
-
-
-
-