Zakon o ratifikaciji Sporazuma o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje (MSPVP)

66. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje (MSPVP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Sporazuma o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje (MSPVP)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje (MSPVP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. septembra 2015.

Št. 003-02-7/2015-14

Ljubljana, dne 5. oktobra 2015

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O PRENOSU IN VZAJEMNOSTI PRISPEVKOV V OKVIRU ENOTNEGA SKLADA ZA REŠEVANJE (MSPVP)

Ratificira se Sporazum o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje, podpisan 21. maja 2014 v Bruslju.

Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi:¹

¹ Besedilo sporazuma v angleškem, bolgarskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, švedskem in španskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.

S P O R A Z U M
O PRENOSU IN VZAJEMNOSTI PRISPEVKOV V OKVIRU ENOTNEGA SKLADA ZA REŠEVANJE

POGODBENICE Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Irska, Helenska republika, Kraljevina Španija, Francoska republika, Republika Hrvaška, Italijanska republika, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Madžarska, Republika Malta, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Poljska, Portugalska republika, Romunija, Republika Slovenija, Slovaška republika in Republika Finska –
ZAVEZANE, da vzpostavijo celovit finančni okvir v Evropski uniji, katerega bistveni del je bančna unija;
OB OPOZARJANJU NA sklep predstavnikov držav članic euroobmočja, ki so se sestali v okviru Sveta Evropske unije, z dne 18. decembra 2013 v zvezi s pogajanji in sklenitvijo medvladnega sporazuma o enotnem skladu za reševanje (v nadaljnjem besedilu: sklad), ustanovljenem na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in nekaterih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje1 (v nadaljnjem besedilu: Uredba EMR), ter z mandatom, ki je priložen temu sklepu;
OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:
(1) Evropska unija je v preteklih letih sprejela več pravnih aktov, ki so bistveni za vzpostavitev notranjega trga na področju finančnih storitev ter za zagotovitev finančne stabilnosti euroobmočja in celotne Unije, pa tudi za proces v smeri poglobljene ekonomske in monetarne unije.
(2) Evropski svet je na zasedanju junija 2009 pozval k oblikovanju „enotnega evropskega pravilnika, ki se bo uporabljal za vse finančne institucije na enotnem trgu“. Unija je tako oblikovala enoten sklop harmoniziranih bonitetnih pravil, ki jih morajo upoštevati kreditne institucije v celotni Uniji, določena pa so v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta2in Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta3.
(3) Unija je tudi vzpostavila evropske nadzorne organe (ESA), na katere so bile prenesene številne naloge v zvezi z mikrobonitetnim nadzorom. Ti organi so Evropski bančni organ (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta4, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta5 ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta6. Z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta7 je bil ustanovljen tudi Evropski odbor za sistemska tveganja, kateremu so bile dodeljene nekatere funkcije makrobonitetnega nadzora.
(4) Unija je vzpostavila enotni mehanizem nadzora z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/20138, na podlagi katere se na Evropsko centralno banko (ECB) prenesejo posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij in se ECB pooblasti, da skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi nadzoruje kreditne institucije s sedežem v državah članicah, katerih valuta je euro, in v državah članicah, katerih valuta ni euro, ki so vzpostavile tesno sodelovanje z ECB za namene nadzora (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice).
(5) Unija z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij9 (v nadaljnjem besedilu: Direktiva SRB), usklajuje nacionalne zakone in druge predpise o reševanju kreditnih institucij in nekaterih investicijskih podjetij, vključno z vzpostavitvijo nacionalnih shem za financiranje reševanja.
(6) Evropski svet je v sklepih z dne 13. in 14. decembra 2012 izjavil: „Ko bo bančni nadzor dejansko prenesen na enotni nadzorni mehanizem, bo potreben enoten mehanizem za reševanje, ki bo imel potrebna pooblastila za zagotovitev, da bo mogoče z ustreznimi instrumenti reševati katero koli banko v sodelujočih državah članicah“. Evropski svet je v sklepih z dne 13. in 14. decembra 2012 tudi izjavil: „Enotni mehanizem za reševanje bi moral temeljiti na prispevkih finančnega sektorja ter vključevati ustrezno in učinkovito skupno varovalno ureditev. Ta varovalna ureditev bi morala biti srednjeročno davčno nevtralna z zagotavljanjem, da se državna podpora povrne na podlagi naknadnih dajatev finančnega sektorja.“ V tem smislu je Unija sprejela Uredbo EMR, s katero se oblikuje centraliziran sistem odločanja za reševanje, v okviru katerega so na voljo zadostna finančna sredstva na podlagi ustanovitve sklada. Uredba EMR se uporablja za subjekte, ki se nahajajo v sodelujočih državah članicah.
(7) Uredba EMR zlasti vzpostavlja sklad in pogoje za njegovo uporabo. V Direktivi SRB in Uredbi EMR so določena splošna merila za opredelitev določitve in izračuna predhodnih in naknadnih prispevkov institucij, potrebnih za financiranje sklada, ter obveznost držav članic, da te prispevke pobirajo na nacionalni ravni. Kljub temu so sodelujoče države članice, ki zbirajo prispevke institucij, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, v skladu z Direktivo SRB in Uredbo EMR, še naprej pristojne za prenos navedenih prispevkov v sklad. Obveznost prenosa prispevkov, zbranih na nacionalni ravni, v sklad ne izhaja iz prava Unije. Takšna obveznost bo vzpostavljena s tem sporazumom, ki določa pogoje, pod katerimi pogodbenice, v skladu z lastnimi ustavnimi zahtevami, soglašajo, da v sklad prenesejo prispevke, ki jih zberejo na nacionalni ravni.
(8) Pristojnost vsake od sodelujočih držav članic za prenos prispevkov, zbranih na nacionalni ravni, bi bilo treba izvajati ob spoštovanju načela lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), na podlagi katerega države članice med drugim podpirajo Unijo pri izpolnjevanju njenih nalog in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev Unije. Zato bi morale sodelujoče države članice zagotoviti, da se finančna sredstva enotno usmerjajo v sklad, ter tako poskrbeti za njegovo pravilno delovanje.
(9) V skladu s tem so pogodbenice sklenile ta sporazum, s katerim med drugim vzpostavljajo obveznost, da bodo prispevke, zbrane na nacionalni ravni, prenesle v sklad na podlagi enotnih meril, ureditev in pogojev, predvsem bodo v prehodnem obdobju prispevke, zbrane na nacionalni ravni, dodeljevale v različne razdelke, ki pripadajo posameznim pogodbenicam, in bodo te razdelke postopno uporabljale vzajemno, tako, da ob koncu prehodnega obdobja razdelkov ne bo več.
(10) Pogodbenice opozarjajo, da je njihov cilj ohraniti enake konkurenčne pogoje in zmanjšati celotne stroške reševanja za davkoplačevalce, zato bodo pri načrtovanju prispevkov v sklad in njihove davčne obravnave upoštevale splošno obremenitev zadevnih bančnih sektorjev.
(11) Vsebina tega sporazuma je omejena na tiste posebne elemente v zvezi s skladom, ki ostajajo v pristojnosti držav članic. Ta sporazum tako ne vpliva na skupna pravila, vzpostavljena na podlagi prava Unije, in ne spreminja njihovega področja uporabe. Predstavlja dopolnitev zakonodaje Unije o reševanju bank ter podpira in je neločljivo povezan z uresničevanjem politik Unije, zlasti kar zadeva vzpostavitev notranjega trga na področju finančnih storitev.
(12) Nacionalni zakoni in drugi predpisi, ki izvajajo Direktivo SRB, vključno s tistimi, ki so povezani z vzpostavitvijo nacionalnih shem financiranja, se začnejo uporabljati 1. januarja 2015. Določbe v zvezi z ustanovitvijo sklada na podlagi Uredbe EMR se bodo načeloma uporabljale od 1. januarja 2016. Na podlagi tega bodo pogodbenice do datuma začetka uporabe Uredbe EMR, zbirale prispevke, namenjene nacionalni shemi za financiranje reševanja, ki jo morajo vzpostaviti, po tem datumu pa bodo začele zbirati prispevke, namenjene skladu. Za okrepitev finančne zmogljivosti sklada, vse od njegove vzpostavitve, se pogodbenice zavezujejo, da bodo v sklad prenesle prispevke, ki so jih zbrale na podlagi Direktive SRB do datuma začetka uporabe Uredbe EMR.
(13) Priznava se, da bi se lahko pojavili primeri, v katerih razpoložljiva sredstva v skladu ne bodo zadostovala za financiranje določenega ukrepa za reševanje in v katerih naknadni prispevki, ki bi se morali zbrati za kritje dodatnih zneskov, ne bodo takoj dostopni. Da se zagotovi, da so med prehodnim obdobjem stalno na voljo zadostna finančna sredstva, bi morale pogodbenice, ki jih zadeva posamezen ukrep za reševanje, v skladu z izjavo Euroskupine in Sveta z dne 18. decembra 2013 zagotoviti premostitveno financiranje iz nacionalnih virov ali evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) v skladu z dogovorjenimi postopki, vključno z uvedbo možnosti začasnih prenosov med nacionalnimi razdelki. Pogodbenice bi morale vzpostaviti postopke, ki bi jim omogočili pravočasno obravnavo vseh zahtevkov za premostitveno financiranje. Med prehodnim obdobjem bo razvita skupna varovalna ureditev. Takšna varovalna ureditev bo skladu olajšala jemanje posojil. Za odplačilo bo na zadnji stopnji odgovoren bančni sektor, ki bo uporabil prispevke vseh sodelujočih držav, tudi naknadne prispevke. Ta ureditev bo zagotovila enako obravnavo vseh pogodbenic, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje, vključno s pogodbenicami, ki se pridružijo pozneje, kar zadeva pravice in obveznosti tako v prehodnem kot v stalnem obdobju. S to ureditvijo se bodo spoštovali enaki konkurenčni pogoji za države članice, ki ne sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje.
(14) Ta sporazum bi morale ratificirati vse države članice, katerih valuta je euro, in države članice, katerih valuta ni euro, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje.
(15) Države članice, katerih valuta ni euro in ki niso pogodbenice, bi morale k temu sporazumu pristopiti z vsemi pravicami in obveznostmi, kot jih imajo pogodbenice, na datum, ko dejansko prevzamejo euro kot valuto, ali pa na datum začetka veljavnosti sklepa ECB o tesnem sodelovanju iz člena 7(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013.
(16) Predstavniki vlad držav članic so 21. maja 2014 pogodbenice pooblastili, da Evropsko komisijo in enotni odbor za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor) zaprosijo, naj izvajata naloge iz tega sporazuma.
(17) Člen 15 Uredbe EMR, v obliki kot obstaja na dan njenega prvotnega sprejetja, določa splošna načela reševanja, v skladu s katerimi delničarji institucije v postopku reševanja prvi prevzamejo izgube, upniki institucije v postopku reševanja pa začnejo prevzemati izgube po delničarjih glede na prednostni razpored njihovih terjatev. Člen 27 Uredbe EMR v skladu s tem določa instrument za reševanje s sredstvi upnikov, ki zahteva, da so delničarji, imetniki zadevnih kapitalskih instrumentov in drugih upravičenih obveznosti z odpisom, konverzijo ali drugače zagotovili prispevek za pokritje izgube in dokapitalizacijo v znesku, ki, merjeno v času ukrepa za reševanje v skladu z vrednotenjem iz člena 20 Uredbe EMR, ni manjši od 8 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom institucije v postopku reševanja, ter zahteva tudi, da prispevek iz ESR ne presega 5 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom institucije v postopku reševanja, merjeno v času ukrepa za reševanje v skladu z vrednotenjem iz člena 20 Uredbe EMR, razen če so bile vse nezavarovane, neprednostne obveznosti, razen upravičenih vlog, v celoti odpisane ali konvertirane. Poleg tega je v členih 18, 52 in 55 Uredbe EMR, v obliki kot obstaja na dan njenega prvotnega sprejetja, določenih več postopkovnih pravil za odločanje v okviru odbora in institucij Unije. Navedeni elementi Uredbe EMR so bistvena podlaga za privolitev pogodbenic, da jih zavezuje ta sporazum.
(18) Pogodbenice priznavajo, da se v zvezi z bistvenimi spremembami okoliščin, ki so nastale proti njihovi volji in ki vplivajo na bistveno podlago za njihovo privolitev, da jih zavezujejo določbe tega sporazuma, kot je navedeno v uvodni izjavi (17), uporabljajo ustrezne določbe Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb in mednarodno običajno pravo. V skladu s tem se lahko pogodbenice na podlagi mednarodnega javnega prava sklicujejo na posledice vseh bistvenih sprememb okoliščin, do katerih je prišlo proti njihovi volji. Če se pogodbenica sklicuje na tovrstne posledice, lahko katera koli druga pogodbenica zadevo predloži Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče). Sodišče bi bilo treba pooblastiti, da ugotovi, ali obstajajo kakršne koli bistvene spremembe okoliščin in nastale posledice. Pogodbenice priznavajo, da bo sklicevanje na posledice po razveljavitvi ali spremembi katerega koli od elementov Uredbe EMR iz uvodne izjave (17), ki je bila sprejeta proti volji katere od pogodbenic in bi lahko vplivala na bistveno podlago za njihovo privolitev, da jih zavezujejo določbe tega sporazuma, pomenilo spor glede uporabe tega sporazuma za namene člena 273 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in jo je zato v skladu z navedeno določbo torej mogoče predložiti Sodišču. Vsaka pogodbenica lahko od Sodišča zahteva sprejem začasnih odredb v skladu s členom 278 PDEU in členi 160 do 162 poslovnika Sodišča10. Sodišče bi moralo pri odločanju v zvezi s sporom in izdajanjem začasnih odredb upoštevati obveznosti pogodbenic iz PEU in PDEU, vključno s tistimi v zvezi z enotnim mehanizmom za reševanje in njegovo integriteto.
(19) Za ugotovitev, ali institucije Unije, odbor in nacionalni organi za reševanje uporabljajo instrument za reševanje s sredstvi upnikov skladno s pravom Unije, je pristojno Sodišče v skladu s pravnimi sredstvi iz PEU in PDEU, in sicer s členi 258, 259, 260, 263, 265 in 266 PDEU.
(20) Ker je ta sporazum instrument mednarodnega javnega prava, velja za pravice in obveznosti, določene v tem sporazumu, načelo vzajemnosti. V skladu s tem je privolitev vsake od pogodbenic, da jo zavezuje ta sporazum, odvisna od enakega uveljavljanja pravic in spoštovanja obveznosti vseh pogodbenic. Če bi katera od pogodbenic torej kršila svojo obveznost prenosa prispevkov v sklad, subjekti z dovoljenjem na njenem ozemlju ne bi smeli biti upravičeni do dostopa do sklada. Odbor in Sodišče bi morala biti pooblaščena, da v skladu s postopki iz tega sporazuma ugotavljata in določita, ali so pogodbenice kršile obveznost prenosa prispevkov. Pogodbenice se zavedajo, da bo edina pravna posledica kršitve obveznosti prenosa prispevkov izključitev možnosti financiranja iz sklada za pogodbenico, ki je storila kršitev, in da to ne bo vplivalo na obveznosti drugih pogodbenic na podlagi Sporazuma.
(21) Ta sporazum določa mehanizem, s katerim se sodelujoče države članice zavezujejo, da bodo vsaki državi članici, ki ne sodeluje v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje, skupaj, brez odlašanja in z obrestmi povrnile znesek, ki ga je ta nesodelujoča država članica plačala v lastnih sredstvih, kar ustreza uporabi splošnega proračuna Unije v primerih nepogodbene odgovornosti in s tem povezanih stroškov v okviru izvrševanja pooblastil institucij Unije v skladu z Uredbo EMR. Odgovornost vsake sodelujoče države članice v okviru te ureditve bi morala biti deljena in individualna, ne pa skupna in solidarna, zato bi morala vsaka sodelujoča država članica odgovarjati le za del svoje obveznosti povračila, kot je določen v skladu s tem sporazumom.
(22) V sporih glede razlage in uporabe tega sporazuma, ki nastanejo med pogodbenicami, vključno s spori glede spoštovanja v njem določenih obveznosti, bi moralo biti pristojno Sodišče v skladu s členom 273 PDEU. Državam članicam, katerih valuta ni euro in ki niso pogodbenice tega sporazuma, bi bilo treba omogočiti, da Sodišču predložijo spore glede razlage in izvrševanja določb o nadomestilu za nepogodbeno odgovornost in s tem povezane stroške, kot je določeno v tem sporazumu.
(23) Prenos prispevkov pogodbenic, ki začnejo sodelovati v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje na datum, ki sledi datumu začetka uporabe tega sporazuma, bi bilo treba opraviti na podlagi načela enake obravnave v razmerju do pogodbenic, ki na datum začetka uporabe tega sporazuma sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje. Pogodbenice, ki na datum začetka uporabe tega sporazuma sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje, naj ne bi krile stroškov reševanja, za katere naj bi se zagotovili prispevki iz nacionalne sheme financiranja tistih pogodbenic, ki začnejo sodelovati na poznejši datum. Slednje naj prav tako ne bi krile stroškov reševanja, ki nastanejo pred datumom, na katerega postanejo sodelujoče države članice, saj je za kritje teh stroškov odgovoren sklad.
(24) Če se tesno sodelovanje pogodbenice, katere valuta ni euro, z ECB prekine v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013, bi bilo treba določiti pošteno razdelitev zbranih prispevkov zadevne pogodbenice ob upoštevanju interesov tako zadevne pogodbenice kot sklada. V skladu s tem člena 4(3) Uredbe EMR določa način, merila in postopek za dogovor med enotnim odborom za reševanje in državo članico, s katero je bilo prekinjeno tesno sodelovanje, o vračilu prispevkov, ki jih je ta država članica prenesla.
(25) Ob doslednem spoštovanju postopkov in zahtev Pogodb, na katerih temelji Evropska unija, je cilj pogodbenic, da se vsebinske določbe tega sporazuma v skladu s PEU in PDEU čim prej vključijo v pravni okvir Unije –
SO SE DOGOVORILE O NASLEDNJIH DOLOČBAH:

ČLEN 1

1. Pogodbenice se s tem sporazumom zavezujejo, da:

(a) prispevke, zbrane na nacionalni ravni v skladu z Direktivo SRB in Uredbo EMR, prenesejo v enotni sklad za reševanje (v nadaljnjem besedilu: sklad), ustanovljen z navedeno uredbo; in

(b) v prehodnem obdobju, ki se začne na datum začetka uporabe tega sporazuma, kot je določen v členu 12(2) tega sporazuma, in konča na dan, ko sklad doseže ciljno raven iz člena 69 Uredbe EMR, vendar najpozneje 8 let po datumu začetka uporabe tega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: prehodno obdobje), prispevke, ki jih zberejo na nacionalni ravni v skladu z Uredbo EMR in Direktivo SRB, dodelijo v različne razdelke, ki pripadajo posameznim pogodbenicam. Uporaba razdelkov postane postopoma vzajemna tako, da bodo razdelki ob koncu prehodnega obdobja prenehali obstajati,

s čimer se bodo podprle učinkovite operacije in delovanje sklada.

Ta sporazum se uporablja za pogodbenice, za institucije katerih velja enotni mehanizem nadzora in enotni mehanizem za reševanje, v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 1024/2013 oziroma Uredbe EMR (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje).

1. Pogodbenice uporabljajo in razlagajo ta sporazum skladno s Pogodbama, na katerih temelji Evropska unija, ter s pravom Evropske unije, zlasti členom 4(3) PEU, in zakonodajo Unije v zvezi z reševanjem institucij.

Ta sporazum se uporablja, kolikor je združljiv s Pogodbama, na katerih temelji Evropska unija, in s pravom Unije. Ne posega v pristojnosti Unije, da deluje na področju notranjega trga.

Za namene tega sporazuma se uporabljajo ustrezne opredelitve pojmov iz člena 3 Uredbe EMR.

1. Pogodbenice se skupaj zavezujejo, da bodo v sklad nepreklicno prenesle prispevke, ki jih poberejo od institucij z dovoljenjem na vsakem od njihovih ozemelj na podlagi členov 70 in 71 Uredbe EMR ter v skladu z merili, določenimi v teh členih ter v njiju navedenih delegiranih in izvedbenih aktih. Prenos prispevkov poteka pod pogoji iz členov 4 do 10 tega sporazuma.

Pogodbenice prenesejo predhodne prispevke za vsako leto najpozneje do 30. junija v posameznem letu. Prvi prenos predhodnih prispevkov v sklad bo izveden najpozneje do 30. junija 2016 ali, če Sporazum do takrat še ne bo začel veljati, najpozneje šest mesecev po datumu začetka njegove veljavnosti.

Prispevki, ki jih pogodbenice zberejo v skladu s členoma 103 in 104 Direktive SRB pred datumom začetka uporabe tega sporazuma, se v sklad prenesejo najpozneje do 31. januarja 2016 ali, če Sporazum do takrat še ne bo začel veljati, najpozneje en mesec po datumu začetka njegove veljavnosti.

Vsak znesek, izplačan pred datumom začetka uporabe tega sporazuma na podlagi sheme za financiranje reševanja pogodbenic za ukrepe za reševanje na njihovem ozemlju, se odšteje od prispevkov, ki naj bi jih ta pogodbenica prenesla v sklad na podlagi odstavka 3. V takšnem primeru je zadevna pogodbenica še naprej zavezana, da v sklad prenese znesek, ki ustreza znesku, ki bi bil potreben za doseganje ciljne ravni njene sheme za financiranje reševanja, v skladu s členom 102 Direktive SRB in v rokih, ki so določeni v njem.

Pogodbenice naknadne prispevke prenesejo takoj, ko so pobrani.

1. Med prehodnim obdobjem se prispevki, zbrani na nacionalni ravni, prenesejo v sklad tako, da se dodelijo v razdelke posameznih pogodbenic.

Obseg razdelkov posameznih pogodbenic je enak skupnemu znesku prispevkov, ki jih plačujejo institucije z dovoljenjem na vsakem od ozemelj v skladu s členoma 69 in 70 Uredbe EMR ter v njiju navedenimi delegiranimi in izvedbenimi akti.

Odbor na datum začetka veljavnosti tega sporazuma izključno v informativne namene sestavi seznam, na katerem določi obseg razdelkov posameznih pogodbenic. Ta seznam se v prehodnem obdobju posodobi vsako leto.

1. Kadar se v skladu z ustreznimi določbami Uredbe EMR sprejme odločitev o uporabi ESR, je enotni odbor za reševanje pooblaščen, da z razdelki sklada ravna na naslednji način:

(a) Kot prvo se stroški krijejo iz razdelkov, ki pripadajo posameznim pogodbenicam, v katerih ima institucija ali skupina v postopku reševanja sedež ali dovoljenje. Kadar je v postopku reševanja čezmejna skupina, se stroški razdelijo med različne razdelke, ki pripadajo pogodbenicam, v katerih imajo nadrejena družba in podrejene družbe sedež ali dovoljenje, glede na sorazmerni znesek prispevkov, ki jih je vsak subjekt iz skupine v postopku reševanja zagotovil v ustrezni razdelek, ob upoštevanju skupnega zneska prispevkov, ki so jih vsi subjekti iz skupine vplačali v nacionalne razdelke.

Če pogodbenica, v kateri ima nadrejena ali podrejena družba sedež ali dovoljenje, meni, da uporaba tega merila za porazdelitev stroškov iz prvega pododstavka povzroča veliko nesorazmernost med razdelitvijo stroškov po razdelkih in profilom tveganja subjektov, ki jih zadeva reševanje, lahko zahteva da odbor poleg tega merila in brez odlašanja upošteva tudi merila iz člena 107(5) Direktive SRB. Če odbor ne ugodi zahtevi zadevne pogodbenice, svoje stališče javno pojasni.

Finančna sredstva, ki so na voljo v razdelkih, ki pripadajo pogodbenicam iz prvega pododstavka, se uporabijo do zneska stroškov, ki ga je treba prispevati iz vsakega nacionalnega razdelka v skladu z merili za porazdelitev stroškov iz prvega in drugega pododstavka, na naslednji način:

v prvem letu prehodnega obdobja se uporabijo vsa finančna sredstva, ki so na voljo v navedenih razdelkih;

v drugem letu prehodnega obdobja se uporabi 60 %, v tretjem letu pa 40 % finančnih sredstev, ki so na voljo v navedenih razdelkih;

v vsakem naslednjem letu prehodnega obdobja se razpoložljivost finančnih sredstev iz razdelkov, ki pripadajo zadevnim pogodbenicam letno zmanjša za 6? odstotnih točk.

Navedeno letno zmanjšanje razpoložljivosti finančnih sredstev v razdelkih, ki pripadajo zadevnim pogodbenicam se enakomerno porazdeli na četrtletja.

(b) Drugič, če finančna sredstva, ki so na voljo v razdelkih zadevnih pogodbenic iz točke (a), ne zadostujejo za izpolnitev naloge sklada iz člena 76 Uredbe EMR, se uporabijo razpoložljiva finančna sredstva iz razdelkov sklada, ki pripadajo vsem pogodbenicam.

Finančna sredstva, ki so na voljo v razdelkih vseh pogodbenic, se v enaki stopnji, kot je določeno v tretjem pododstavku te točke, dopolnijo s preostalimi finančnimi sredstvi iz nacionalnih razdelkov, ki pripadajo pogodbenicam, ki jih zadeva reševanje iz točke (a).

V primeru reševanja čezmejne skupine se tako zagotovljena finančna sredstva dodelijo med razdelke zadevnih pogodbenic na podlagi prvega in drugega odstavka te točke po enakem ključu, kot se porazdelijo stroški med njimi v skladu s točko (a). Če institucija ali institucije z dovoljenjem v eni od pogodbenic, ki jo zadeva reševanje skupine, ne potrebuje vseh finančnih sredstev, ki so na voljo v okviru te točke (b), se razpoložljiva finančna sredstva, ki niso potrebna v okviru te točke (b), uporabijo pri reševanju subjektov z dovoljenjem v drugih pogodbenicah, ki jih zadeva reševanje skupine.

Med prehodnim obdobjem se uporabijo vsi nacionalni razdelki pogodbenic na naslednji način:

v prvem letu prehodnega obdobja se uporabi 40 %, v drugem letu pa 60 % finančnih sredstev, ki so na voljo v navedenih razdelkih;

v vsakem naslednjem letu prehodnega obdobja se razpoložljivost finančnih sredstev iz navedenih razdelkov letno poveča za 6? odstotnih točk.

Navedeno letno povečanje razpoložljivosti finančnih sredstev v vseh nacionalnih razdelkih pogodbenic se enakomerno porazdeli na četrtletja.