TFL Vsebine / Bibliografski podatki strokovnih člankov

Pred začetkom opravljanja del je treba delavca opozoriti na vse
morebitne nevarnosti, ki mu pri delu pretijo, posebno še, če delavec
opravlja delo prvič.
Na velikem parnem kotlu se je zamašlia cev za odvod pepela, zato je
kotel prenehal delovati. Cev je bilo treba odmašiti tako, da bi pepel
zdrsnil v izplakovalni kanal, kjer bi ga voda ohladila in odplaknila.
Cev je bila dolga, njen premer pa je znašal kakšnih dvesto
milimetrov. Očistiti so jo hoteli tako, da so tolkli s težkimi
kladivi po njej. Ko so ugotovili, da na spodnjem delu ni zamašena,
sta dva celavca splezala po lestvi na podest, ki je bil 5,5 metra nad
tlemi. Vidljivost je bila slaba, zato je eden izmed delavcev svetil z
žepno svetilko, drugi delavec pa je nekajkrat udaril s kladivom po
cevi. Nenadoma je iz odprtine na cevi v premeru kakih devetdeset
milimetrov bruhnil oblak vročega pepela, ki je napolnil prostor na
podestu. Delavec, ki je stal na lestvi, se je pravočasno umaknil,
drugi delavec, ki je stal na podestu, pa je izgubil orientacijo, ker
je oblak prahu iz pepela napolnil prostor in ni takoj našel lestve,
po kateri bi se umaknil s podesta. Vdihnil je nekaj vročega pepela,
ko pa je lestev našel in se po njej spustil na tla, je padel v
žerjavico. Po spodnjem delu telesa je dobil opekline II. stopnje, pa
tudi dihalni organi so ostali trajno poškodovani.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dejavnost, pri kateri je bil
delavec poškodovan, nevarna dejavnost, iz katere izvira večja škodna
nevarnost za okolico, zato delodajalec za škodo, ki jo je utrpel
delavec, objektivno odgovarja. Ugotovilo je tudi, da delavec za
škodo, ki jo je utrpel, ni kriv. Delavec je sicer vedel, da obstojajo
v cevi odprtine za čiščenje, ki so pokrite s pokrovom, ni pa vedel,
da je pokrov na odprtini, iz katere se je vsul pepel, manjkal. Kdo je
pokrov odstranil, ni bilo mogoče ugotoviti. Delavec je prvikrat
opravljal delo, pri katerem se je poškodoval, po lestvi se je
vzpenjal mimo odprtine skoraj v temi, saj si je svetil le z žepno
svetilko, zato je verjetno, da ni videl, da ni pokrova in ni mogel
predvideti, da bo skozi odprtino bruhnil pepel.
Zoper sodbo sodišča je vložil delodajalec pritožbo. Med drugim je
uveljavljal tudi sokrivdo delavca za nastalo škodo. Po njegovem
mnenju bi se moral delavec pred začetkom del prepričati, če je delo
varno in če je omenjena odprtina zaprta s pokrovom. Ker tega ni
storil, je za škodo sokriv najmanj v višini 25 odstotkov celotne
škode.
Pritožbeno sodišče je pritožbo v tem delu zavrnilo in je svojo
odločitev obrazložilo s tem, da ni dokazano, da je delavec vedel, da
je odprtina brez pokrova, razen tega pa bi moral biti delavec posebej
opozorjen na vse nevarnosti pri opravljanju dela. Delavec za
opravljanje dela ni dobil nobenih navodil, pa tudi delovodja ni
predvidel, da bi se lahko vsul pepel skozi kakšno od odprtin v cevi,
saj se to ni še nikoli zgodilo. Prepričan je bil, da bo pepel zdrsnil
kot vedno v izplakovalni kanal. Pritožbeno sodišče je menilo, da je
delavec ravnal z vso skrbnostjo, ki se noramlno pričakuje od delavca
pri opravljanju dela, zato za nesrečo ni sokriv, kar pa je podlaga za
deljeno odgovornost v smislu 192. člena zakona o obligacijskih
razmerjih (Uradni list SFRJ št. 29/78, 39/85 in 57/89), ki se
smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo
prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne
listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni
list RS št. 1/91-I in 45/I/94).