Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za...

1197. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Poslovno-proizvodne cone HR 6/1 Hrastje

Na podlagi 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17), Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja Poslovno- proizvodne cone HR 6/1 Hrastje (Uradni list RS, št. 35/18, 123/20 – dop.) in 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 71/16, 01/17, 16/17, 30/17 – UPB) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 24. seji dne 10. 3. 2021 sprejel

O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Poslovno-proizvodne cone HR 6/1 Hrastje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet in podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)

(1)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja Poslovno-proizvodne cone HR 6/1 Hrastje (v nadaljevanju: OPPN), ki, skladno sprejetemu Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 09/16, 63/16, 20/17, 42/17, 63/17, 1/18, 23/18, 41/18, 76/19), obravnava prostorske ureditve osrednjega poslovno-proizvodnega območja v Mestni občini Kranj.

(2)

OPPN je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal v juliju 2019 (osnutek) pod številko projekta 06/2019 in ga na podlagi pridobljenih smernic ustrezno dopolnila. Skladno odločbi Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-198/2019/11 z dne 25. 11. 2019 je v postopku priprave in sprejemanja plana potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje in izdelati Okoljsko poročilo za OPPN, ni pa potrebno izvesti presoje sprejemljivosti na varovana območja narave. Okoljsko poročilo je izdelalo podjetje IPSUM d.o.o. iz Domžal v avgustu 2020 in ga dopolnilo v mesecu oktobru pod številko projekta 371-01/20.

2. člen

(vsebina in namen OPPN)

(1)

OPPN v vsebinskem smislu določa območje obravnave, upoštevajoč določila Izvedbenega prostorskega načrta MOK, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, podlage za parcelacijo, etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev z usmeritvami za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

(2)

Z OPPN se določajo merila in pogoji za posege v prostor v obravnavanem območju, ki predstavljajo podlago za pripravo dokumentacije za izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter podlago za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.

3. člen

(sestavni deli OPPN)

(1)

OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.

(1.A) Tekstualni del

Tekstualni del vsebuje naslovnico, odlok, povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi, priloge po seznamu in izjavo odgovornega prostorskega načrtovalca. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Poslovno-proizvodne cone HR /1 Hrastje obsega sledečo vsebino:

(1)

Splošne določbe

(2)

Opis prostorske ureditve

(3)

Umestitev načrtovane ureditve v prostor

(4)

Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(5)

Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

(6)

Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave

(7)

Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

(8)

Etapnost izvedbe prostorske ureditve z usmeritvami za izvajanje OPPN

(9)

Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalnih in tehničnih rešitev

(10)

Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta

(11)

Končne določbe

(1.B) Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte:

(1)

Izsek iz veljavnega OPN Mestne občine Kranj s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju

(2)

Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem

(3)

Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji

(4)

Zazidalno (ureditveno) situacijo

(5)

Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro

(6)

Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter kulturne dediščine

(7)

Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pred požarom

(8)

Načrt parcelacije.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

4. člen

(ureditveno območje)

(1)

Območje urejanja je opredeljeno v izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine in se nahaja vzhodno od vodilnega naselja v občini v bližini avtocestnega priključka Kranj vzhod.

S severa in vzhoda je območje zamejeno s strnjenim kompleksom gozdnih površin, z zahoda s potekom obstoječe lokalne ceste LC 183241 Kranj–Hrastje, z juga pa z delno pozidanimi, še prostimi površinami stavbnih zemljišč enote urejanja prostora z oznako HR 6/3 in javno potjo JP 686 031.

Površina območja cone HR 6/1 Hrastje, vključujoč površine potrebne za izgradnjo prometne in ostale infrastrukture, znaša 18,0 ha.

(2)

Glede na dejstvo, da območje OPPN vključuje le severni del sicer širšega kompleksa poslovne cone Hrastje so, skladno določilom sklepa o začetku priprave, njegovi dopolnitvi in infrastrukturni povezanosti celotnega kompleksa, v območje urejanja vključena tudi zemljišča potrebna za izgradnjo prometne in ostale gospodarske javne infrastrukture, ki se nahajajo v neposrednem stiku z območjem HR 6/1 in predstavljajo smiselno zaokroženo celoto.

(3)

Lega obravnavanega območja v širšem prostoru mesta Kranj z mejo območja urejanja in vplivnim območjem je prikazana v grafičnem delu.

5. člen

(prostorski koncept in program dejavnosti)

(1)

Območje poslovne cone HR 6/1 Hrastje je namenjeno izgradnji poslovno proizvodne cone, ki vključuje, glede na obseg in lokacijo v širšem prostoru, obsežno plejado kompatibilnih dejavnosti, ki dopolnjujejo že začeti poslovno proizvodni kompleks Agromehanike. Območje je razdeljeno na funkcionalne celote, ki se načeloma stopnjujejo od poudarjeno poslovne in trgovske dejavnosti ob primarni zbirni cesti, ki vodi s severa neposredno ob priključku na avtocesto preko celotnega območja, do proizvodnih, skladiščnih in storitvenih dejavnosti ob sekundarnih in tericarnih zbirnih cestah. V stičišču dveh razvojno pomembnejših prometnic, primarne zbirne ceste in primarne povezovalne ceste se opredeljuje možnost intenzivnejšega fokusa prepleta poslovno trgovskih in razvedrilnih dejavnosti. Ob robni zeleni potezi cone so določeni gostinski, hotelski, družbeni in razvedrilni programi, ki se v prehodu v mirnejše pisarniške programe nadaljujejo tudi ob ostalih robovih cone. Slednji, s poudarjeno zeleno, parkovno funkcijo predstavljajo prehod v gozdne oziroma na jugu kmetijske površine ob območju urejanja. Sorazmerno majhen del površin cone je namenjen prometni infrastrukturi ter koridorjem energetske, komunalne ter telekomunikacijske infrastrukture neposredno ob prometnicah. Del stavbnih zemljišč je opcijsko določen za organizirano koncentracijo mirujočih vozil zaposlenih in obiskovalcev, del pa je namenjen površinam za oskrbo s plinom in električno energijo.

(2)

Za dosego primerne urejenosti območja poslovno proizvodne cone so dejavnosti racionalno razporejene glede na hierarhijo lokacij, na katerih se nahajajo. Območje je tako razdeljeno na več funkcionalnih celot, namenjenih gradnji stavb, in sicer:

-

na funkcionalne celote osrednjega dela,

-

na funkcionalne celote robnih predelov, ki se navezujejo na gozdne površine v zaledju,

-

na funkcionalne celote robnih predelov, ki se navezujejo na primarno zbirno cesto.

Poleg teh je območje definirano tudi z omrežjem cestnih površin, kar je razvidno iz grafičnega dela. Vse ključne prometnice imajo izteke bodisi na poljske, bodisi na gozdne poti.

(3)

Območje urejanja se tako kot tudi celotno območje poslovne cone HR 6 prometno primarno navezuje na rekonstruiran priključek na regionalno cesto G2-104/1136 Kranj–Sp. Brnik, ki se v nadaljnjih fazah urejanja preuredi v krožno križišče z direktno navezavo na avtocesto, in sekundarno, izključno za osebni promet, kolesarje in pešce, na matično naselje Hrastje.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

6. člen

(izhodišča oblikovanja prostora)

(1)

Oblikovanje sledi usmeritvam iz določil OPN MOK pri čemer je izhodišče oblikovanja optimiziranje danosti razpoložljivega prostora, upoštevajoč možnosti, ki jih nudi neposredno okolje ob hkratnem zavedanju prednosti lokacije ob ključnih tranzitnih prometnih tokovih, ki jih omogoča avtocesta in neposredni cestni priključek nanjo. Hkrati je smiselno upoštevati že zgrajene prostorske strukture južno ob območju ob hkratni inkorporaciji zelenih površin v delih, kjer je to smiselno, sploh možno ali potrebno (npr. obcestne linijske zasaditve, parkovne površine).

(2)

Oblikovanje območja temelji na izhodiščih iz predhodnega odstavka tega člena in na za gradnjo razpoložljivih zemljiščih vzpostavlja, ob upoštevanju že ustvarjenih razmer grajene strukture, dokaj jasno oblikovalsko zasnovo. Konceptualno je območje razdeljeno na (2A) ožji del območja urejanja s petimi funkcionalnimi sklopi (funkcionalnimi celotami) namenjenimi pretežno poslovni, proizvodni in logistični dejavnosti v okviru katerih so določene tudi površine za mirujoči promet in manipulacijo ter petimi funkcionalnimi celotami prometnic, ter na (2B) širšo prometno omrežje, ki je neposredno vezano na ožji del območja in je potrebno za optimalno funkcioniranje celotne poslovne cone.

(2A) ožji del območja urejanja obsega:

a)

pet funkcionalnih celot namenjenih dejavnostim, pri čemer se prva z oznako FC P1 nahaja neposredno ob glavni vstopni prometnici do / iz območja na zahodu, druga z oznako FC P2 je umeščena v osrednji del območja, tretja z oznako FC P3 leži na vzhodnem robu območja, četrta z oznako FC P4 obsega celotni pas stavbnih zemljišč na severnem delu območja, in zadnja, peta FC P5 le del površin v jugovzhodnem delu območja, ki se smiselno zaokrožujejo južneje izven ožjega dela območja;

b)

pet funkcionalnih celot prometnic, pri čemer prva z oznako FC I1 predstavlja glavno vstopno prometnico ob zahodnem robu ožjega območja, hkrati tudi primarno zbirno cesto, ki se na severni strani nadaljuje do regionalne ceste G2-104/1136 Kranj–Sp. Brnik in na južni do naselja Hrastje, druga z oznako FC I2 predstavlja primarno povezovalno cesto na severu, FC I3 na jugu, med njimi sta umeščeni dve sekundarni zbirni cesti z oznakama FC I7 in FC I8.

(2B) širše prometno omrežje območja obsega pretežno načrtovane prometnice južnega dela poslovne cone, ki predstavljajo bodisi izteke povezovalnih, bodisi zbirnih prometnic iz ožjega dela območja, med njimi pa so, umeščene tudi sekundarne povezovalne ceste; skladno konceptu prometne ureditve se z upoštevanjem sprejetih stališč delno modificira tudi zasnova organizacije prostora južnega dela poslovne cone v enoti urejanja prostora z oznako HR 6/3.

(3)

V nadaljnjih določilih tega odloka so podane usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje.

7. člen

(usmeritve za urbanistično oblikovanje)

(1)

Program območja narekuje tudi oblikovalska izhodišča, ki jih je potrebno upoštevati tako na urbanističnem kot arhitektonskem in krajinskem segmentu. Z urbanističnega vidika so glede na načrtovan obseg dejavnosti ter lego posameznega območja v širšem prostoru cone (funkcionalne celote) oziroma na posamezni gradbeni parceli (funkcionalne enote) določeni maksimalni gabariti stavb, ki so dovoljeni na posamezni gradbeni parceli in razdeljeni v več tipoloških skupin, ki so precizirane v OPPN. Tlorisni gabariti stavb so opredeljeni z maksimalnimi gabariti stavb in prikazani v kartografskem delu OPPN. Glede na nujnost prilagoditve novooblikovanih zemljiških parcel razpoložljivemu prostoru, v katerega je umeščenih več funkcionalnih celot, so tudi površine namenjene stavbam različne. Opredeljene so z velikostjo posamezne gradbene parcele (funkcionalne enote), znotraj katere se načeloma ohranja robni nepozidani pas, razen pri nekaterih gradbenih parcelah na robu ureditvenega območja in v primerih povezovanj ter združevanj.

(2)

Preostanek je, ob upoštevanju vrste omejitvenih faktorjev (zagotovitev zadostnih površin za mirujoči promet, manipulacijo tovornih in osebnih vozil, peš dostopi ipd.) namenjen gradnji stavb. Vertikalni gabariti stavb so opredeljeni z maksimalno višino nad koto urejenega terena, pri čemer mora biti kota pritličja usklajena s konceptualnimi rešitvami projektov odvajanja padavinskih vod. Znotraj tako oblikovanega volumna je možna izvedba več etaž, pri čemer pa so bruto površine stavb in specifika dejavnosti neposredno vezani na zagotovitev zadostnih površin za mirujoči promet zaposlenih in obiskovalcev. Manjko zadostnih parkirnih površin na lastnem zemljišču se bo kompenziral s parkirnimi mesti v za to po potrebi vnaprej določenih lokacijah garažnih hiš (opcijska možnost) oziroma na zemljiščih, kjer se sicer načrtovana gradnja stavb ne bo realizirala.

(3)

Načeloma so, glede na načrtovan obseg dejavnosti ter lego posameznega objekta v širšem prostoru cone (funkcionalne celote) oziroma na posamezni gradbeni parceli (funkcionalni enoti) določeni gabariti stavb, ki so dopuščeni na gradbeni parceli, in razdeljeni na 4 tipološke skupine. Te so:

a)

tip I, v ožjem območju je načrtovanih 21 takšnih objektov, predstavlja osnovne tlorisne dimenzije stavbe 15,0 m × 30,0 m in višinskega gabarita do (K) + P + 4 (20,0 m nad koto urejenega terena). Prvenstveno so načrtovani ob primarni povezovalni prometnici FC I2 ter obeh sekundarnih prometnicah FC I7 in FC I8;

b)

tip II, v ožjem območju je načrtovanih 12 takšnih objektov, predstavlja osnovne tlorisne dimenzije stavbe 30,0 m × 30,0 m in višinskega gabarita do (K) + P + 4 (20,0 m nad koto urejenega terena). Podobno kot pri tipu I so ti načrtovani ob glavni vstopni prometnici ter predvsem ob severnem robu primarne povezovalne prometnice FC I3;

c)

tip III, v ožjem območju so načrtovani 3 takšni objekti, predstavlja osnovne tlorisne dimenzije stavbe 65,0 m × 30,0 m in višinskega gabarita do (K) + P + 4 (20,0 m nad koto urejenega terena). Podobno kot pri tipu IV so načrtovani v osrednjem delu območja, kjer je pričakovati intenzivnejše povezovanje objektov;

d)

tip IV, v ožjem območju urejanja je načrtovanih 6 takšnih objektov, predstavlja osnovne tlorisne dimenzije stavbe 80,0 m × 30,0 m in višinskega gabarita do (K) + P + 4 (20,0 m nad koto urejenega terena). Načrtovani so pretežno v osrednjem delu območja, kjer je pričakovati intenzivnejše povezovanje objektov;

e)

poleg navedenih širih osnovnih tipov stavb so, glede na specifičnost lokacij v katerih so umeščeni ter dopustne povečave in združevanja stavb možne tudi druge, modificirane verzije osnovnih tipov, ki se razlikujejo v tlorisnih dimenzijah, ostale značilnosti s pogoji za umeščanje v prostor pa ostajajo enake.

(4)

Tlorisni in vertikalni gabariti stavb so v OPPN opredeljeni z gabariti značilnih tipov stavb, ki so opisani v predhodnem odstavku tega člena in so prikazani v kartografskem delu načrta. Glede na nujnost prilagoditve novooblikovanih zemljiških parcel razpoložljivemu prostoru poslovno-proizvodne cone Hrastje, v katerega je umeščenih pet funkcionalnih celot namenjenih dejavnosti, so tudi funkcionalna zemljišča namenjena stavbam različna. Opredeljena so z velikostjo gradbene parcele (funkcionalne enote), pri čemer se ohranja robni nepozidan pas namenjen bodisi zelenim, bodisi parkirnim površinam. Tlorisni gabariti stavb, ki so opredeljeni s tem odlokom, predstavljajo optimalni del zemljišča gradbene parcele, ki ga je možno, ob upoštevanju vrste omejitvenih faktorjev (zagotovitev zadostnih površin za mirujoči promet, manipulacijo tovornih in osebnih vozil, peš dostopi ipd.), nameniti gradnji stavb. Vertikalni gabariti stavb so določeni z dopustno etažnostjo in opredeljeni z maksimalno višino v metrih; znotraj tako oblikovanega volumna je možna izvedba več etaž, pri čemer pa so bruto površine stavb in specifika dejavnosti neposredno vezani na zagotovitev zadostnih površin za mirujoči promet zaposlenih in obiskovalcev. Eventualni primanjkljaj zadostnih parkirnih površin na lastnem zemljišču se lahko kompenzira s parkirnimi mesti v neposredni bližini na drugih funkcionalnih enotah tako znotraj ožjega območja urejanja kot tudi v okviru za to določenih površin v območju HR 6/3, ki so preko skupnih prometnic neposredno povezana z ožjim območjem.

(5)

Za stavbe v funkcionalnih enotah se določa vrednost faktorja zazidanosti na gradbeno parcelo (FZ), maksimalna višina, ki je določena s tipom objekta in površina funkcionalne enote oziroma gradbene parcele (GP) ter, pod posebnimi pogoji, ki jih določa samostojni člen odloka, tudi dopustna odstopanja od zgoraj navedenih usmeritev; te so razvidne iz kartografskega dela OPPN, kjer so prikazane tudi gradbene meje v okviru katerih je, prav tako pod posebnimi pogoji, možno združevanje gradbenih parcel in medsebojno povezovanje stavb; pri slednjih se posledično smiselno prilagodi zgoraj opredeljene parametre.

(6)

Na gradbenih parcelah je dovoljena tudi gradnja in postavitev enostavnih objektov v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) in tehnično smernico o razvrščanju objektov. Enostavni objekti, razen pomožni infrastrukturni objekti, ne smejo biti postavljeni v robnem zelenem pasu in segati preko gradbenih meja, kjer so te določene.

8. člen

(usmeritve za arhitektonsko oblikovanje)

Zasnova poleg urbanističnih določa tudi arhitektonska načela oblikovanja stavb. Za stavbe okvirno veljajo skupna določila oblikovanja. Stavbe v posameznih funkcionalnih enotah iste funkcionalne celote (še posebej to velja za linijo ob primarni zbirni cesti) morajo biti oblikovane po enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov fasad, okenskih in vratnih odprtin, z upoštevanjem tehnoloških značilnosti posamezne dejavnosti. Nakloni strešin so načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjavanje meteorne vode s streh; izbor kritin in barva kritin mora biti načeloma enotna, sive barve. Priporoča se izvedba ozelenjenih streh; dopušča pa možnost postavitve PV (fotovoltaičnih celic) in SSE (sprejemnikov sončne energije).

9. člen

(usmeritve za krajinsko oblikovanje)

(1)

Ureditveno območje, ki se ureja s tem dokumentom se nahaja v gozdnem delu mestne občine. Zato se na vseh prostih površinah znotraj območja urejanja zasadi intenzivno visokoraslo drevesno vegetacijo, ki ublaži poglede na peto fasado in hkrati omogoča ohranjanje nekaterih vrst faune. Vzdolž vseh ključnih prometnic se določa obojestransko zasaditev visokorasle linijske drevesne vegetacije s poudarki ob uvozih v posamezno funkcionalno enoto. Robne površine območja se lahko zasade z visokoraslo avtohtono vegetacijo. Ob vstopu v območje, ob cestah ter v robnem pasu ob parcelnih mejah se določa urejene zelenice, ki se lahko zasade z grmičevjem, oziroma zatrave in redno vzdržujejo; zelene površine se v primerih združevanj funkcionalnih enot oziroma povezovanja tlorisnih gabaritov stavb lahko tudi opuste ali smiselno prilagode.

(2)

Manipulativne in parkirne površine na gradbenih parcelah so načeloma asfaltirane oziroma morajo biti utrjene v proti prašni izvedbi, ustrezno odvodnjavane in z robniki ločene od zelenic.

(3)

Na posameznih gradbenih parcelah je ponekod določen robni pas zelenih oziroma parkirnih površin, razviden iz grafičnega dela, ki ga je možno uporabiti tudi kot infrastrukturni koridor, v primerih združevanj in povezovanj tudi, skladno projektnim rešitvam, opustiti.

(4)

V primerih, kjer je to strokovno utemeljeno in se ograje znotraj območja postavijo, se za ograjevanje parcel uporablja enotne, tipske ograje praviloma iz žičnega pletiva v nevpadljivih barvah. Ob ograjah so v okviru gradbenih parcel dovoljene strižene živice iz avtohtonih vrst. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo v območje gradbene parcele. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna.

(5)

Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, ki urejajo zelene površine, morajo biti v območju oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja in infrastrukturnega omrežja. Za posamezne gradbene parcele robnih delov območja, kjer je to smiselno (npr. poslovne stavbe …) naj se oglaševanje izvaja na osnovi enotnega koncepta. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi morajo biti najmanj 2,5 metra nad pohodno površino.

(6)

Montažni začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi in naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. V območjih značilnih pogledov na elemente grajene strukture posebne oblikovne vrednosti (načeloma) niso dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.

(7)

Zunanje površine ter zelenice znotraj stavbnih karejev oziroma gradbenih parcel je potrebno urejati v skladu s prostorsko-likovnimi značilnostmi prostora. Pohodne površine naj se tlakujejo glede na namen površin.

(8)

Pri urejanju okolice objektov in zunanjih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

IV. ZASNOVA USMERITEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

10. člen

(prometno priključevanje območja)

(1)

Celotno območje poslovno-proizvodne cone HR 6 Hrastje se prometno priključuje na lokalno cesto LC 183 241 na zahodu in JP 686 031 ob južnem robu cone. S tem odlokom se določa prometno priključevanje ožjega dela območja (HR 6/1) preko krožnega križišča in trikrakih križišč na lokalno cesto LC 183 241 ter priključevanje načrtovanih prometnic širšega območja na jugu na rekonstruirano javno pot JP 686 031.

(2)

Preko območja urejanja poteka več gozdnih cest, ki se z uveljavitvijo tega odloka ukinjajo. Na vseh robnih stikih območja urejanja se določa navezava notranje prometne mreže na obstoječe gozdne ceste in s tem omogoča nemoteno funkcioniranje okoliških gozdnih površin. Prikaz navezav je razviden iz kartografskega dela OPPN.

(3)

Pri načrtovanju priključevanja območja urejanja na zunanje omrežje občinskih cest je ob upoštevanju določb drugega (2) odstavka 30. člena tega odloka potrebno smiselno upoštevati IDZ Rekonstrukcije občinske ceste LC 183241 (Kranj–Hrastje) od G2-104 do Hrastja (l=3090 m) (CE Design, d.o.o., št. proj. P-384/19, december 2019 in njeno dopolnitev).

11. člen

(prometno urejanje znotraj območja)

(1)

Poslovna cona Hrastje obsega relativno kompleksno območje večih enot urejanja prostora, s tem aktom se zaradi medsebojne infrastrukturne soodvisnosti obravnava prvenstveno območje EUP z oznako HR 6/1, ki predstavlja ožje območje urejanja, nanj pa navezuje, kot sestavni del območja OPPN, vplivno območje s prometnimi povezavami in navezavami gospodarske javne infrastrukture ob robnih delih ožjega območja ter ponekod, kjer je to potrebno tudi v povezanih segmentih EUP z oznako HR 6/3. Prikaz ožjega in vplivnega območja, z delitvijo slednjega tudi na ožje in širše vplivno območje je razviden iz kartografskega dela OPPN.

(2)

Na podlagi usmeritev iz prvega odstavka tega člena se določajo merila in pogoji za načrtovane posege prometne infrastrukture, ki se dele na priključevanje ožjega območja urejanja na občinsko robno prometno infrastrukturo, na rekonstrukcijo obeh občinskih cest, na notranje prometno omrežje dinamičnega in mirujočega prometa ožjega območja urejanja in na prometno omrežje širšega vplivnega območja.

(2.1.) Območje urejanja je prometno v celoti vezano na dvoje občinskih prometnic, ki potekata ob zahodni (FC I1) in južni (FC I6) strani širšega območja urejanja. Glavnino dinamičnega prometa prevzema glavna napajalna cesta do območja opredeljena kot funkcionalna celota FC I1; lokalna cesta LC 183 241, ki se rekonstruira, nanjo pa se v ožjem območju urejanja z vzhoda priključujeta dve prometnici, primarna povezovalna cesta z oznako FC I2 in primarna povezovalna cesta z oznako FC I3, ki se na vzhodu zaključuje z krožnim obračališčem in izteki na gozdne poti (FC I10). Priključki so načrtovani v obliki trikrakih križišč oziroma, za priključevanje primarne povezovalne ceste FC I3 v obliki krožnega križišča. Dimenzije so razvidne iz kartografskega dela OPPN. Manjši del dinamičnega prometa se preko širšega območja urejanja in podaljškov sekundarnih prometnic (FC I7 in FC I8) proti jugu (FC I9) navezuje na rekonstruirano javno pot JP 686 031 (FC I6). Tako rekonstrukcija lokalne ceste kot javne poti (slednje lahko tudi fazno) se izvede skladno idejnemu projektu IDZ Rekonstrukcije občinske ceste LC 183241 (Kranj–Hrastje) od G2-104 do Hrastja (l=3090 m) (CE Design, d.o.o., št. proj. P-384/19, december 2019 in njegovi dopolnitvi).

(2.2.) Ožje območje OPPN je prometno organizirano tako, da je omogočen dostop / dovoz do vsake funkcionalne enote namenjene gradnji stavb. Glavni prometnici ožjega območja predstavljata primarni povezovalni cesti FC I2 in FC I3, ki potekata od njunih priključkov na glavno navezovalno cesto FC I1 na zahodu do roba območja na vzhodu. Na obe primarni povezovalni cesti se navezujeta dve sekundarni zbirni cesti z oznakama FC I7 in FC I8, ki potekata od križišč s primarno povezovalno cesto FC I2 na severu preko štirikrakih križišč s primarno povezovalno cesto FC I3 proti jugu pri čemer se pomembnejša, FC I7 nadaljuje kot prometnica z oznako FC I9 v vplivno območje. Ključni prometnici območja, obe primarni povezovalni cesti sta namenjeni pretoku večine tovornega prometa, zato sta ustrezno dimenzionirani (širina vozišča 2 × 3,5 m, pomembnejša FC I3 z obojestranskim pločnikom, kolesarsko stezo in zelenicama), sekundarni zbirni cesti v smeri sever jug (širina vozišča 2 × 3,5 m, z obojestranskim pločnikom in zelenicama) sta namenjeni razvodu primarnih prometnih tokov skozi območje, nanju pa so, enako kot na primarni povezovalni cestni sistem, določena priključevalna mesta posameznih oziroma skupnih notranjih prometnic, namenjenih dostopu / dovozu do posameznih funkcionalnih enot namenjenih gradnji stavb.

Dovozi predstavljajo samostojne funkcionalne enote, nanje se v delu navezujejo tudi površine mirujočega prometa posamezne funkcionalne enote namenjene gradnji. Vsak objekt za poslovno, trgovsko, skladiščno, proizvodno ali podobno dejavnost ima na oziroma ob svojem funkcionalnem zemljišču določena lastna parkirna mesta za vozila namenjena dejavnosti in obiskovalcem. Dovozi morajo biti ustreznih širin in radiev.

Glede na predvideno kapaciteto vozil v območju poslovno-proizvodne cone se za potrebe zagotavljanja zadostnega števila parkirnih mest opcijsko določa možnost izgradnje garažnih hiš. Če investitor na svojem zemljišču ne more zagotoviti potrebnega števila parkirišč, kot je to določeno v naslednjem odstavku, mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z upravljavcem poslovne cone skleniti ustrezno pogodbo, v kateri bodo zanj določena manjkajoča parkirišča na dodatnih parkirnih površinah oziroma v parkirni hiši. Skladno konceptu prometnega urejanja znotraj območja so opcijsko opredeljene možnosti gradnje garažnih hiš, ki pa niso obvezujoče, možno jih je premestiti oziroma v primerih celostnega zagotavljanja potreb po parkiriščih na lastnih zemljiščih investitorjev tudi opustiti; za zagotavljanje zadostnega števila parkirnih mest skrbi upravljavec cone ter pripravljavec prostorskega akta.

Pri izračunu parkirnih mest je potrebno upoštevati, glede na namembnost oziroma dejavnost, naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):

– poslovni prostori s strankami	1 PM/30 m² neto površine
– poslovni prostori brez strank	1 PM/2 zaposlena
– obrtni in industrijski obrati	1 PM/50 m² neto površine + 1 PM/2 zaposlena
– skladišča	1 PM/100 m² neto površine ali 1 PM/2 zaposlena
– trgovine	1 PM/30 m² koristne prodajne površine oziroma min. 2 PM + 1 PM/2 zaposlena
– gostinski lokal za potrebe območja / menza	1 PM/2 zaposlena v menzi

V kolikor se pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja strokovno utemeljeno in v skladu s predpisi dokaže, da za dejavnost ustreza tudi drugačno število parkirnih mest in to z mnenjem potrdi tudi pristojni nosilec urejanja prostora so možne tudi drugačne rešitve.

Ob dejstvu, da gre za poslovno proizvodno cono in da bo promet namenjen le za dovoze, odvoze, za zaposlene in stranke, predvidena hitrost vozil ne bo večja od 40 km/h, na nekaterih prometnicah obstoječega dela cone (Fe I1/1 del, FC I4, FC I5) omejena na 30 km/h. Večina cest je določena v premah, smeri se spreminjajo le v krožnih križiščih. Radiji v križiščih so prilagojeni najzahtevnejšim vozilom (vlačilci, kamioni s priklopniki). Iz navedenega sledi tudi enakomeren prečni nagib, ki bo služil ustreznemu odvodnjavanju ceste in bo preprečeval zastajanje vode na vozišču. Prečni nagib vozišča bo lahko enostranski ali strešni, odvisno od višinske ureditve ostalega območja. Vozišče bo omejeno z robniki, dvignjenimi nad nivo vozišča. Hodniki za pešce bodo omejeni z nizom granitnih kock v nivoju hodnika za pešce in zelenice za hodnikom. Uvozi bodo izvedeni kot križišča z uvoznimi radiji, tisti manjši pa tudi preko ugreznjenih robnikov. Tudi pešpoti in hodniki se bodo zaključevali z ugreznjenimi robniki, tako da bo območje prijazno za gibanje invalidov. Glede na kvaliteto tal se bo dimenzioniralo nosilne sloje. Pred izdelavo projekta bo potrebno izdelati geološko-geomehanske raziskave in pridobiti ustrezno geotehnično poročilo z dimenzioniranjem zgornjega ustroja. Vse utrjene površine vozišč in parkirišč bodo v asfaltni izvedbi. Površine pločnika so lahko v asfaltni izvedbi ali kako drugače trajno tlakovane. Vse ostale površine, ki niso namenjene prometu ali hoji, bodo urejene in zatravljene. Za varno vodenje prometa je predvidena vsa ustrezna in zakonsko predpisana vertikalna in horizontalna cestno prometna signalizacija.

O predpisu

Citati

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Poslovno-proizvodne cone HR 6/1 Hrastje

Časovnica