TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi toženih strank se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v stroškovnem delu v točki III. izpodbijane sodbe spremeni tako, da se sedaj pravilno glasi:

„ Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stranskemu interveninentu na strani tožeče stranke 4.810,86 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.“

II. V ostalem delu se pritožba toženih strank zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v še izpodbijanih točkah I. in II. izreka potrdi.

III. Tožene stranke in stranski intervenient na strani tožeče stranke sami trpijo svoje stroške tega pritožbenega postopka.

V postopku, ki teče po pravnomočnosti vmesne sodbe, namreč ni več mogoče obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago tožbenega zahtevka. Pravnomočnost pomeni, da o že razsojeni stvari ni mogoče ponovno odločati. Zato je sodišče pri izdaji končne sodbe vezano na pravnomočno vmesno sodbo o podlagi tistega tožbenega zahtevka, o katerem je bila izdana. Še več, v vseh fazah rednega postopka mora sodišče po uradni dolžnosti paziti, ali ne gre za stvar, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, sicer lahko stori procesno kršitev.

Med taka vprašanja sodijo tudi ugovori ničnosti in neobstoječnosti pravne podlage prenosa lastninske pravice na tožnika, ki so jih tožene stranke podale v tem pravdnem postopku po pravnomočnosti vmesne sodbe, zato tudi sklicevanje toženih strank na določilo 93. člena OZ, ki določa, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, ne more biti uspešno.