TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožnika se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I. tč. izreka ter v III. točki izreka (sklep) delno spremeni tako, da v tem delu v celoti glasi:

„ I.1. Sklep Upravne enote A. št. ... z dne 16. 7. 2012 v zvezi s sklepom RS, Vlade RS, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 7. 11. 2012 se spremeni tako, da se tožniku za prevoz na delo in z dela priznajo stroški prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi in sicer:

- za obdobje od 1. 6. 2012 dalje na relaciji B.- C.- A..

2. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti razliko med stroški že izplačane kilometrine in stroški javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi na relaciji B.- C.- A. za obdobje od 1. 6. 2012 do 1. 3. 2013.

3. Kar tožnik zahteva več ali drugače (razlika do stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi na relaciji B.- C.- A. za obdobje od 2. 3. 2013 dalje ter razveljavitev sklepov), se zavrne.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, tožniku pa je dolžna povrniti stroške postopka v višini 82,00 EUR, v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.“

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik ima od kraja bivališča do delovnega mesta javni prevoz na sporni relaciji. Ker javni prevoz obstaja, je tožena stranka tožniku skladno z ZUJF ter Aneksom h KPnd dolžna priznati in izplačati stroške prevoza v višini stroškov prevoza z (najcenejšim) javnim prevoznim sredstvom. V citiranih pravnih aktih ni podlage, da bi tožena stranka od tožnika lahko zahtevala, da za prevoz na delo in z dela uporablja zgolj svoje lastno vozilo, ne pa prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.