TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenec je dolžan plačati 600,00 EUR sodne takse.

Če sodišče prve stopnje premoženjske koristi ne odvzame, pa bi jo moralo, je državno tožilstvo upravičeno vložiti pritožbo iz razloga po 5. točki 372. člena ZKP. Tega pritožbenega razloga ne izključuje določba drugega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 4. točko prvega odstavka 370. člena ZKP. Ta izključitveni razlog se navezuje na pogoj skladnosti izrečene sodbe s sklenjenim sporazumom o priznanju krivde – predmet takega sporazuma pa glede na drugi odstavek 450.b člena ZKP sploh ne more biti odvzem s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi (razen način njenega odvzema).

Obsojenca sodišče ni bilo dolžno poučevati na obveznost odvzema premoženjske koristi, ker je to posledica, ki sledi po sili zakona obsodilni sodbi, v kateri je bilo ugotovljeno kaznivo dejanje, s katerim ali zaradi katerega je bila pridobljena premoženjska korist.

Obsojenec oziroma njegova zagovornica sta imela v pritožbenem postopku zoper sodbo sodišča prve stopnje možnost odgovoriti na pritožbo okrožne državne tožilke. Na ta način je bilo obsojencu omogočeno varstvo njegovih pravic in interesov na v pritožbi zatrjevano kršitev kazenskega zakona. Poleg tega je imel tudi pravico do (izrednega) pravnega sredstva - zahteve za varstvo zakonitosti.