Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1996

Na podlagi drugega odstavka 25. člena zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list SRS, št. 69/95), pete alinee prvega odstavka 7. člena in šeste alinee prve točke prvega odstavka 23. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 in 13/93), minister za zdravstvo predpisuje

Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1996 opredeljuje naslednje programe:

Program imunoprofilakse za predšolske otroke;

Program imunoprofilakse za učence, dijake in študente;

Program imunoprofilakse za nabornike, vojake na služenju vojaškega roka in pripadnike stalne sestave Ministrstva za obrambo RS;

Program imunoprofilakse za zaposlene v Ministrstvu za notranje zadeve;

Program imunoprofilakse za begunce;

Program imunoprofilakse za druge skupine prebivalstva;

Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za potnike v mednarodnem prometu;

Program kemoprofilakse proti določenim nalezljivim boleznim.

1. V Republiki Sloveniji se izvajata imunoprofilaksa in kemoprofilaksa na osnovi predpisanih programov za posamezne skupine prebivalcev.

2. Cepljenje izvajajo zdravniki v zdravstveni organizaciji ali v zasebni ambulanti, delo vseh pa koordinirajo območni koordinatorji na Zavodih za zdravstveno varstvo ter nacionalni koordinator na Inštitutu za varovanje zdravja RS, ki jih imenuje minister za zdravstvo.

Za izvedbo vseh obveznih cepljenj za predšolske otroke, učence, dijake in študente ter za tuberkulinsko testiranje imenuje izvajalce minister za zdravstvo na predlog Inštituta za varovanje zdravja RS oziroma Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo, Golnik.

3. Obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim se opravlja praviloma čez vse leto (kontinuirano cepljenje).

Imunoprofilaksa posameznika se opravi po preverjanju cepilnega statusa.

To stanje se preveri tako, da kandidat za cepljenje odgovorni osebi kot dokaz predloži dokumentacijo o opravljenih prejšnjih cepljenjih.

Na podlagi ugotovljenega stanja o prejšnjih cepljenjih se po predhodnem preverjanju splošnih in posebnih kontraindikacij opravi cepljenje oziroma ponovno cepljenje v skladu s tem programom.

4. Imunoprofilaksa se izvaja s preparati, ki jih nabavlja, skrbi za državno kontrolo njihove kakovosti, centralno shranjuje in razdeljuje Inštitut za varovanje zdravja RS.

5. Za imunoprofilakso in tuberkulinsko testiranje se obvezno uporabljajo brizgalke in igle za enkratno uporabo.

6. Pri imunoprofilaksi s preparati, ki se dajejo parenteralno, morajo biti na razpolago sredstva, ki jih uporabljamo v primeru anafilaktične reakcije.

7. Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja imunoprofilakso proti nalezljivim boleznim, mora obvezno imeti hladilne naprave za hrambo in prevoz imunoprofilaktičnih preparatov za zagotovitev hladne verige, ustrezne merilne indikatorje temperature, potrebno opremo in ustrezno strokovno osebje ter mora izpoljnjevati predpisane sanitarno tehnične in druge pogoje.

8. Vodenje evidenc:

Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno imunoprofilakso ali pod čigar nadzorstvom se le-ta opravlja, vodi evidenco in izda potrdilo o cepljenju.

Vsa cepljenja se evidentirajo v osnovni medicinski dokumentaciji, razen tega pa tudi v izkaznici o cepljenju ali na drug način.

Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje predšolskih otrok, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpoljnjevanju tega programa voditi evidenco in poročati območnemu Zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča Inštitutu za varovanje zdravja RS. Obvezno je vodenje evidenc in poročanje s pomočjo računalniškega programa CEPI 2000.

Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje šolskih otrok in ostalih skupin prebivalcev, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpolnjevanju tega programa poročati območnemu Zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča Inštitutu za varovanje zdravja RS.

Inštitut za varovanje zdravja RS poroča o opravljenem cepljenju proti tuberkulozi Inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo, Golnik.

O rezultatih tuberkulinskega testiranja poročajo izvajalci Inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo, Golnik.

O stranskih učinkih po cepljenju je treba nemudoma obvestiti Center za nalezljive bolezni Inštituta za varovanje zdravja RS, Trubarjeva 2, Ljubljana.

9. Finančna sredstva za izvajanje posameznih programov imunoprofilakse so sestavni del programov imunoprofilakse za posamezne skupine.

1. Cepljenje proti:

tuberkulozi

davici

tetanusu

oslovskemu kašlju

otroški paralizi

ošpicam

rdečkam

mumpsu

klopnemu meningoencefalitisu

tifusu

hemofilusu influence (tip b)

pnevmokoknim infekcijam

gripi

2. Cepljenje in seroprofilaksa proti:

steklini

tetanusu

hepatitisu B

1.1. Cepljenje proti tuberkulozi

Cepljenje se opravi z BCG cepivom. Dozo cepiva, ki je različna glede na starost otroka, predpisuje proizvajalec.

1.1.1. Cepljenje je obvezno za otroke v prvem letu starosti.

Cepljenje novorojenčkov se opravi v porodnišnici, cepljenje otrok, rojenih izven porodnišnic, mora biti opravljeno do dopolnjenih 2 mesecev starosti.

Otroci, ki niso bili cepljeni niti v porodnišnici niti do dopolnjenih 2 mesecev starosti, morajo biti cepljeni do dopolnjenega 1 leta starosti.

Dokaz, da je bil otrok cepljen, je brazgotina na mestu aplikacije cepiva. Cepilno brazgotino se kontrolira 3 do 6 mesecev po cepljenju. Otroci, ki nimajo cepilne brazgotine ali je premer cepilne brazgotine manjši kot 3 mm, se morajo cepiti takoj, če je cepljenje kontraindicirano, pa takoj po prenehanju kontraindikacije.

Cepljenje otrok v prvem letu starosti se opravi brez predhodnega tuberkulinskega testa.

1.1.2. Na področjih, na katerih obstajajo epidemiološke indikacije, so obvezniki za revakcinacijo tudi otroci, starejši od enega leta, ki negativno reagirajo na vnašanje tuberkulina (transverzalni premer induracije v koži je manjši od 6 mm). Indikacijo za revakcinacijo postavi Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo, Golnik.

1. 2. Cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju

Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (Di-Te-Per cepivo).

1.2.1. Bazično cepljenje je obvezno:

– za otroke, rojene v letu 1995 od dopolnjenih treh mesecev starosti dalje;

– za otroke, rojene v letu 1996, ko dopolnijo 3 mesece starosti.

V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti.

– za zamudnike do dopolnjenih 5 let starosti, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju.

Daje se 3 doze cepiva v presledku 1 meseca do 3 mesecev.

Otrokom, ki zaradi kontraindikacije ne smejo biti cepljeni proti oslovskemu kašlju, in otrokom, ki so že stari 5 let, pa do tedaj še niso bili cepljeni proti davici in tetanusu ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o cepljenju, se daje 2 dozi cepiva proti davici in tetanusu (Td cepivo) v presledku 1 meseca do 3 mesecev.

1.2.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje z Di-Te-Per cepivom je obvezno za otroke, ki so že bili bazično cepljeni, in sicer 1 leto od dneva končanega popolnega cepljenja.

Otroke, ki ne smejo biti revakcinirani proti oslovskemu kašlju, se revakcinira s cepivom Di-Te (Td), 1 leto od dneva popolnega cepljenja.

Revakcinira se z 1 dozo cepiva.

Bazično cepljenje in revakcinacijo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju se opravi sočasno s cepljenjem proti otroški paralizi.

1.3. Cepljenje proti otroški paralizi

Bazično cepljenje proti otroški paralizi se opravi praviloma z živim oralnim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom v indiciranih primerih imunodeficience postavi zdravnik specialist.

Cepljenje se izvaja čez vse leto, razen če obstajajo epidemiološke indikacije, ki začasno prekinejo cepljenje proti otroški paralizi. Indikacijo za prekinitev cepljenja postavi Inštitut za varovanje zdravja RS (v nadaljevanju: pristojni organ).

1.3.1.Bazično cepljenje je obvezno:

– za otroke, rojene v letu 1995 od dopolnjenih 3 mesecev starosti dalje;

– za otroke, rojene v letu 1996, ko dopolnijo 3 mesece starosti.

V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti.

– za zamudnike, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju.

Izjemoma se cepi tudi otroke, mlajše od 3 mesecev.

Indikacijo za morebitno predčasno cepljenje postavi pristojni organ.

Cepljenje z živim oralnim polio cepivom:

Daje se 3 doze cepiva v presledku najmanj 42 dni.

Obvezniki, ki niso prejeli predpisanih doz cepiva, prejmejo samo manjkajoče doze.

Cepljenje z mrtvim parenteralnim polio cepivom:

Daje se dve dozi cepiva v presledku najmanj enega meseca.

1.3.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za otroke, ki so že bili bazično cepljeni z živim ali mrtvim cepivom in sicer 1 leto po končanem popolnem cepljenju (to je po drugi dozi mrtvega oziroma tretji dozi živega cepiva) in za zamudnike, ki so bili popolno cepljeni, niso pa bili revakcinirani.

Daje se 1 dozo živega oralnega cepiva, otrokom z imunodeficienco pa 1 dozo mrtvega cepiva.

Bazično cepljenje in revakcinacijo proti otroški paralizi se opravi sočasno s cepljenjem proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.

1.4. Cepljenje proti ošpicam, rdečkam in mumpsu

Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, rdečkam in mumpsu.

Bazično cepljenje je obvezno za otroke, rojene leta 1995 od dopolnjenih 12 mesecev dalje in se mora opraviti najpozneje do dopolnjenih 18 mesecev starosti. Kolikor bo otrok obiskoval vzgojnovarstveno organizacijo pred dopolnitvijo 12 mesecev, mora opraviti cepljenje pred vstopom v kolektiv. Cepimo otroke od dopolnjenih 10 mesecev starosti.

Daje se 1 dozo cepiva.

1.5. Cepljenje proti ošpicam

1.5.1. Če pristojni organ oceni, da obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje proti ošpicam, je obvezno cepljenje tudi za otroke od 6 do 10 mesecev starosti.

Ti otroci morajo biti ponovno cepljeni v obdobju od 15 do 24 mesecev starosti.

Daje se 1 dozo cepiva.

1.5.2. Cepljenje proti ošpicam je obvezno tudi za otroke od dopolnjenih 18 mesecev starosti, ki so bili cepljeni proti ošpicam, če so za to epidemiološke indikacije (zbolevanje cepljenih, epidemija ošpic pri otrocih te starosti), ki jih je ugotovil pristojni organ in, če je od predhodnega cepljenja proti ošpicam preteklo več kot leto dni.

Daje se 1 dozo cepiva.

1.6. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.

Cepljenje je priporočljivo za otroke za bivanje na endemskem območju.

Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 dozami cepiva.

Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva po petih letih.

1.7. Cepljenje proti tifusu

Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu. Cepljenje je obvezno za otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa ali če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih določi pristojni organ.

Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca cepiva.

1.8. Cepljenje proti hemofilusu influence (tip b)

Cepljenje se opravi s cepivom proti hemofilusu influence (tip b).

Indikacijo za cepljenje otrok, starih od dveh mesecev do pet let, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi meningitisa, septikemije, epiglotitisa in drugih infekcij povzročenih z Haemophilusom influenzae tip b, postavi zdravnik specialist.

1.9. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam

Cepljenje se opravi s polivalentnim cepivom proti pnevmokoknim infekcijam.

Indikacijo za cepljenje otrok, starejših od dveh let, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih infekcij, postavi zdravnik specialist.

1.10. Cepljenje proti gripi

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.

Cepljenje je priporočljivo zlasti za otroke, ki imajo tuberkulozo, kronične bolezni, diabetes itd.

2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini v primeru nevarnosti za okužbo

2.1.1. Cepljenje proti steklini

Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo.

Cepljenje je obvezno:

– za otroka, ki ga je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla;

– za otroka, ki ga je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;

– za otroka, ki ga je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubit ali se izgubi.

Daje se štiri doze cepiva in sicer prvi dve dozi na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretjo dozo in enaindvajseti dan četrto dozo cepiva (0,0,7,21.) Otroci prejmejo hkrati s prvima dozama cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini.

Glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini se opravi cepljenje z eno, dvemi ali tremi dozami, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino.

Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.

Cepljenje proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.

2.1.2. Seroprofilaksa proti steklini

Seroprofilakso proti steklini se opravi z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže.

Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za otroke, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje po shemi 0,0,7,21.

Otrok prejme predpisano dozo humanega antirabičnega imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v prvih 8 dneh po začetku cepljenja proti steklini.

Seroprofilakso proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.

2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo

Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega otroka je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih.

2.2.1. Cepljenje proti tetanusu

Postekspozicijsko cepljenje je obvezno za otroke, ki še niso bili cepljeni proti tetanusu ali niso bili popolno cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 doze cepiva Di-Te-Per za otroke, mlajše od 5 let ali 2 dozi Di-Te (Td) cepiva za otroke med 5 in 7 let starosti.

Poškodovani otroci, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo istočasno s prvo dozo cepiva tudi humani antitetanusni imunoglobulin.

Poškodovanim otrokom, ki so prejeli 2 dozi cepiva proti tetanusu pred več kot enim letom, in otrokom, ki so bili popolno cepljeni pred več kot 5 leti, se da 1 dozo cepiva proti tetanusu brez seroprofilakse.

2.2.2. Seroprofilaksa proti tetanusu

Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem 250 I.E. humanega antitetaničnega imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije za postekspozicijsko cepljenje.

2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B

2.3.1. Cepljenje proti hepatitisu B

Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B in vsebuje 10 mikrogramov proteina površinskega antigena v 0,5 ml cepiva.

Cepljenje je obvezno za:

– novorojenčke HBsAg pozitivnih mater;

– otroke, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B;

– otroke na hemodializnih oddelkih;

– varovance zavodov za duševno prizadete;

– hemofilike.

Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater morajo biti cepljeni po shemi 0,1,2,12; otroci pred začetkom dialize ter otroci s slabšim imunskim odzivom po shemi 0,1,2,6; ostali otroci pa po shemi 0,1,6.

Otroci pred začetkom dialize ter otroci s slabšim imunskim odzivom prejmejo dvojno dozo cepiva.

Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater prejmejo hkrati s prvo dozo cepiva humani imunoglobulin proti hepatitisu B.

2.3.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B

Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B takoj po rojstvu.

3. Posebne določbe

3.1. Podatki o obveznikih

Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje, prejema od Zavoda Republike Slovenije za statistiko preko območnega Zavoda za zdravstveno varstvo mesečno podatke o novorojencih ter o doseljenih, odseljenih in umrlih otrocih do dopolnjenih 5 let starosti. Podatke prejema s pomočjo računalniškega programa CEPI 2000.

3.2. Preverjanje cepilnega stanja

Cepilno stanje predšolskih otrok je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja:

– pred vstopom v vse vrste kolektivov;

– ob poškodbi ali rani;

– ob sprejemu otrok na zdravljenje v bolnišnici;

– ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku.

3.3. Dopolnilno cepljenje

Dopolnilno cepljenje je potrebno opraviti, če v posamezni občini in v katerem koli delu naselja ni cepljenih:

– 95% obveznikov proti ošpicam,

– 90% obveznikov proti drugim nalezljivim boleznim, za katere je cepljenje obvezno po imunizacijskem programu, ki določa, proti katerim nalezljivim boleznim in za katere skupine otrok je cepljenje obvezno in kdaj.

4. Financiranje

Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna.

Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje, poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno Inštitutu za varovanje zdravja RS.

Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem območju.

Cepljenje proti gripi (drugi odstavek točke 1.10.) se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravstvo.

1. Cepljenje proti :

tuberkulozi

ošpicam

rdečkam

mumpsu

davici

tetanusu

otroški paralizi

tifusu

klopnemu meningoencefalitisu

pnevmokoknim infekcijam

gripi

2. Cepljenje in seroprofilaksa proti:

steklini

tetanusu

hepatitisu B

1.1.Cepljenje proti tuberkulozi

Cepljenje se opravi z BCG cepivom.

1.1.1. Revakcinacija je obvezna le za učence, ki so bili v kontaktu z novoodkritim BK pozitivnim bolnikom s tuberkulozo in negativno reagirajo na vnašanje tuberkulina, potem ko so tri mesece prejemali kemoprofilakso.

1.1.2. Revakcinacija se lahko uvede tudi pri drugih epidemioloških indikacijah, pri otrocih med 7. in 13. letom starosti oziroma ob vpisu v osnovno šolo. Indikacijo za revakcinacijo postavi Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik.

Cepi se samo učence, ki negativno reagirajo na vnašanje tuberkulina (transverzalni premer induracije je manjši kot 6 mm).

1.1.3. Tuberkulinsko testiranje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1996/97 obiskujejo 7. ali 8. razred osnovne šole.

1.1.4. Tuberkulinsko testiranje je obvezno za študente, ki so v šolskem letu 1996/97 v 1. letu študija.

1.2. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ali cepljenje proti ošpicam in mumpsu

Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ali s kombiniranim cepivom proti ošpicam in mumpsu.

1.2.1. Revakcinacija – ponovno cepljenje proti ošpicam in mumpsu je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1996/97 obiskujejo 1. razred osnovne šole.

Bazično cepljenje proti rdečkam je obvezno za tiste učence, ki v šolskem letu 1996/97 obiskujejo 1. razred osnovne šole in doslej še niso bili cepljeni proti rdečkam.

Otroci, ki so v starosti 12-18 mesecev prejeli kombinirano, živo atenuirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, prejmejo ob sistematskem pregledu za vstop v šolo ali v 1. razredu osnovne šole kombinirano cepivo proti ošpicam in mumpsu.

Otroci, ki so v starosti 12-18 mesecev prejeli kombinirano, živo atenuirano cepivo samo proti ošpicam in mumpsu, prejmejo ob sistematskem pregledu za vstop v šolo ali v 1. razredu osnovne šole kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.

Cepljenje se opravi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred osnovne šole. Če učenci niso bili cepljeni pri sistematskem pregledu za vstop v šolo, se jih cepi sočasno z revakcinacijo proti davici, tetanusu in otroški paralizi.

1.2.2. Cepljenje proti ošpicam in mumpsu je obvezno tudi za dijake in študente pred vstopom na šolanje, če še niso bili cepljeni.

1.2.3. Ponovno cepljenje proti ošpicam in mumpsu je obvezno tudi za učence, dijake in študente, ki so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije (zbolevanje cepljenih, epidemija ošpic ali mumpsa pri otrocih te starosti), ki jih je ugotovil pristojni organ in če je od predhodnega cepljenja proti ošpicam in mumpsu preteklo več kot leto dni.

Daje se 1 dozo cepiva.

1.3. Cepljenje proti davici in tetanusu

Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (Td).

Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1996/97 obiskujejo 1. oziroma 7. razred osnovne šole in za zamudnike.

Učence 1. razreda osnovne šole se lahko cepi tudi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred.

Daje se 1 dozo cepiva.

Revakcinacijo proti davici in tetanusu se opravi sočasno z revakcinacijo proti otroški paralizi. V prvem razredu se lahko opravi sočasno s cepljenjem s kombiniranim cepivom proti ošpicam in mumpsu ali ošpicam, mumpsu in rdečkam, v sedmem razredu pa s cepljenjem proti rdečkam.

Učenci v 1. oziroma 7. razredu, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni v predšolski dobi ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti bazično cepljeni.

Daje se 3 doze cepiva in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3 mesecev, tretjo dozo pa po enem letu.

1.4. Cepljenje proti otroški paralizi

Cepljenje proti otroški paralizi se opravi praviloma z živim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom v indiciranih primerih imunodeficience postavi zdravnik specialist.

Cepljenje se izvaja čez vse leto, razen, če obstojajo epidemiološke indikacije, ki začasno prekinejo cepljenje proti otroški paralizi. Indikacijo za prekinitev cepljenja postavi pristojni organ.

Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1996/97 obiskujejo 1. oziroma 7. razred osnovne šole in za zamudnike.

Učence 1. razreda osnovne šole se lahko cepi tudi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred.

Daje se 1 dozo cepiva.

Revakcinacijo proti otroški paralizi se opravi sočasno z revakcinacijo proti davici in tetanusu. V prvem razredu se lahko opravi tudi sočasno s cepljenjem s kombiniranim cepivom proti ošpicam in mumpsu ali ošpicam, mumpsu in rdečkam, v sedmem razredu pa s cepljenjem proti rdečkam.

Učenci v 1. oziroma 7. razredu, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni v predšolski dobi ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti bazično cepljeni.

Za bazično cepljenje se daje 3 doze živega cepiva v presledku 42 dni ali 2 dozi mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca.

1.5. Cepljenje proti rdečkam

Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti rdečkam.

Cepljenje je obvezno za učence obeh spolov, ki v šolskem letu 1996/97 obiskujejo 7. razred osnovne šole in še niso bili cepljeni. Opravi se lahko sočasno z revakcinacijo proti davici, tetanusu in otroški paralizi.

Daje se 1 dozo cepiva.

1.6. Cepljenje proti tetanusu

Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom.

Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za dijake, ki v šolskem letu 1996/97 obiskujejo predzadnji ali zadnji letnik srednješolskega izobraževanja ter mladino do dopolnjenih 18 let starosti, ki ne obiskuje šole.

Cepljenje je obvezno tudi za dijake, ki dotlej niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju.

Daje se 3 doze cepiva in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3 mesecev, tretjo dozo pa po enem letu.

1.7. Cepljenje proti davici

Cepljenje proti davici se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle.

Če se pojavi davica v epidemični obliki, je cepljenje proti davici obvezno tudi za osebe, stare več kot 14 let, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe.

1.8. Cepljenje proti tifusu

Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.

Cepljenje proti tifusu je obvezno za učence, dijake in študente, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa ali, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih ugotovi pristojni organ.

Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca cepiva.

1.9. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.

Cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe.

Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente za bivanje na endemskem območju.

Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 dozami.

Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.

1.10. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam

Cepljenje se opravi s polivalentnim cepivom proti pnevmokoknim infekcijam.

Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih infekcij, postavi zdravnik specialist.

1.11. Cepljenje proti gripi

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.

Cepljenje je priporočljivo zlasti za tiste, ki imajo tuberkulozo, kronične bolezni, diabetes itd.

2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini

Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo.

2.1.1. Cepljenje proti steklini

a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki se pri praktičnem pouku lahko okužijo z virusom stekline.

b) Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za učence, dijake in študente, ki so izpostavljeni okužbi z virusom stekline in sicer:

– za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival za katero se sumi, da je stekla;

– za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;

– za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi;

– za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože.

Daje se 4 doze cepiva in sicer prvi 2 dozi na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretjo dozo in enaindvajseti dan četrto dozo cepiva (0,0,7,21). Istočasno s prvima dozama cepiva je obvezna tudi seroprofilaksa proti steklini.

Glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini se opravi cepljenje z eno, dvemi ali tremi dozami, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino.

Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.

Cepljenje proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.

2.1.2. Seroprofilaksa proti steklini

Seroprofilaksa proti steklini se opravi s humanim antirabičnim imunoglobulinom.

Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za vse učence, dijake in študente, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje po shemi 0,0,7,21.

Opravi se z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže, takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v osmih dneh po začetku cepljenja proti steklini.

Seroprofilakso proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.

2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo

Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega učenca, dijaka ali študenta je potrebno obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih.

2.2.1. Cepljenje proti tetanusu

Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom ali DiTe (Td) cepivom.

Postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni, če ni dokazov o cepljenju ali če je preteklo več kot 10 let od zadnje doze popolnega cepljenja ali od revakcinacije.

Poškodovani učenci, dijaki in študenti, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo s prvo dozo cepiva tudi ustrezno dozo humanega antitetaničnega imunoglobulina.

Poškodovanim osebam, ki so prejele 2 dozi cepiva pred več kot 1 letom do 10 let in osebam, ki so bile popolno cepljene ali revakcinirane proti tetanusu znotraj 5 do 10 let, se daje 1 dozo cepiva proti tetanusu brez seroprofilakse.

2.2.2. Seroprofilaksa proti tetanusu

Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina.

Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna v primeru poškodbe in sicer:

– učenci, dijaki in študenti, ki so bili popolno cepljeni ali revakcinirani pred več kot 10 leti, prejmejo 250 I.E. humanega antitetaničnega imunoglobulina;

– učenci, dijaki in študenti, ki niso bili cepljeni ali so nepopolno cepljeni ali ni dokazov o cepljenju (ni dokumentacije), prejmejo 500 I.E. humanega antitetaničnega imunoglobulina.

Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi indikacije, hkrati pa se da prvo dozo cepiva proti tetanusu.

2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B

2.3.1. Cepljenje proti hepatitisu B

Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B.

Učence nad 10 let starosti, dijake in študente cepimo s cepivom, ki vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena na mililiter cepiva, učence do 10 let starosti pa s cepivom, ki vsebuje 10 mikrogramov površinskega antigena na 0,5 ml cepiva.

a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za:

– učence, dijake in študente, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B;

– dijake in študente zdravstvenih šol, ki so pri praktičnem pouku izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B pred pričetkom praktičnega pouka;

– študente stomatologije pred pričetkom praktičnih vaj;

– bolnike na hemodializnih oddelkih;

– varovance zavodov za duševno prizadete;

– hemofilike;

– uživalce drog z injiciranjem.

Cepljenje se opravi praviloma s tremi dozami cepiva po shemi 0,1,6, razen cepljenja bolnikov pred začetkom dialize ter oseb, ki imajo slabši imunski odziv, katere se cepi z dvojno dozo cepiva po shemi 0,1,2,6.

b) Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je obvezno za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni proti hepatitisu B ali so bili cepljeni nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bili pa so pri praktičnih vajah izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B in sicer po poškodbi kože ali sluznice.

Poškodovanec prejme 4 doze cepiva po shemi 0,1,2,12 istočasno s seroprofilakso proti hepatitisu B.

2.3.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B

Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B.

Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje v prvih 24 urah po poškodbi.

3. Posebne določbe

3.1. Preverjanje cepilnega stanja

Cepilno stanje učencev, dijakov in študentov je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja:

– ob vpisu v prvi razred osnovnega, srednjega, višjega in visokega izobraževanja;

– dijakom in študentom pred pričetkom opravljanja praktičnih vaj oziroma dela, kjer so izpostavljeni nalezljivim boleznim;

– ob sprejemu dijakov v dijaške domove in druge kolektive;

– ob odhodu na delovne akcije in druga delovišča;

– ob poškodbi ali rani;

– ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici;

– ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku.

3.2. Dopolnilno cepljenje

Dopolnilno cepljenje je potrebno opraviti, če v posamezni občini in v katerem koli delu naselja ni cepljenih:

– 95% obveznikov proti ošpicam,

– 90% obveznikov proti drugim nalezljivim boleznim, za katere je cepljenje obvezno po imunizacijskem programu, ki določa, proti katerim nalezljivim boleznim in za katere skupine oseb je cepljenje obvezno in kdaj.

4. Financiranje

Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna.

Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno Inštitutu za varovanje zdravja RS.

Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem področju.

Cepljenje proti gripi (drugi odstavek točke 1.11.) se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravstvo.

1. Cepljenje proti:

davici

otroški paralizi

ošpicam

mumpsu

tifusu

klopnemu meningoencefalitisu

tetanusu

steklini

gripi

2. Tuberkulinsko testiranje

1.1. Cepljenje proti davici

Cepljenje se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle osebe.

Ob pojavu epidemije davice je cepljenje proti davici obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, ki utegnejo biti izpostavljeni nevarnosti okužbe.

1.2. Cepljenje proti otroški paralizi

Cepljenje proti otroški paralizi se opravi praviloma z živim oralnim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom v indiciranih primerih imunodeficience postavi zdravnik specialist.

Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za nabornike, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali nimajo dokumentacije o cepljenju.

Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.

Cepljenje se izvaja čez vse leto, razen če obstajajo epidemiološke indikacije, ki začasno prekinejo cepljenje proti otroški paralizi. Indikacijo za prekinitev cepljenja postavi pristojni organ.

Za bazično cepljenje se daje 3 doze živega cepiva v presledku najmanj 42 dni ali 2 dozi mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca.

1.3. Cepljenje proti ošpicam in mumpsu

Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam in mumpsu ali monovalentnim cepivom proti ošpicam ali proti mumpsu.

1.3.1. Cepljenje je obvezno za nabornike, če do tedaj še niso bili cepljeni proti ošpicam ali mumpsu.

Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.

1.3.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje proti ošpicam in mumpsu je obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, ki so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije, ki jih je ugotovil pristojni organ in, če je od predhodnega cepljenja proti ošpicam ali mumpsu preteklo več kot leto dni.

Daje se 1 dozo cepiva.

1.4. Cepljenje proti tifusu

Cepljenje se opravi z cepivom proti tifusu.

Cepljenje proti tifusu je obvezno za vojake na služenju vojaškega roka in za pripadnike stalne sestave Ministrstva za obrambo RS, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih ugotovi pristojni organ.

Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca cepiva.

1.5. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.

Cepljenje je obvezno za nabornike, ki bodo v času služenja vojaškega roka izpostavljeni nevarnosti okužbe ter za pripadnike stalne sestave Ministrstva za obrambo RS, ki so nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa izpostavljeni pri terenskem usposabljanju.

Naborniki morajo pričeti s cepljenjem ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.

Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 dozami cepiva.

Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.

1.6. Cepljenje proti tetanusu

Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom.

Cepljenje je obvezno za nabornike in za pripadnike stalne sestave Ministrstva za obrambo RS, ki dotlej niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali, če ni dokazov o cepljenju.

Daje se 3 doze cepiva in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3 mesecev, tretjo dozo pa po enem letu.

Naborniki morajo začeti s cepljenjem ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.

1.7. Cepljenje proti steklini

Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo.

Cepljenje proti steklini je obvezno za pripadnike stalne sestave Ministrstva za obrambo RS, ki se pri svojem delu lahko okužijo z virusom stekline.

Cepljenje proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.

1.8. Cepljenje proti gripi

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.

Cepljenje je priporočljivo za vojake na služenju vojaškega roka in pripadnike stalne sestave Ministrstva za obrambo RS.

2. Tuberkulinsko testiranje

Za vojake na služenju vojaškega roka je obvezno tuberkulinsko testiranje.

Tuberkulinsko testiranje mora biti opravljeno najkasneje v dveh mesecih po pričetku služenja vojaškega roka.

3. Posebne določbe

Cepilno stanje nabornikov in pripadnikov stalne sestave Ministrstva za obrambo RS je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja:

– ob naboru in ob prihodu v učni center-bojno enoto;

– ob poškodbi ali rani;

– ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici;

– ob vsakem obisku pri zdravniku.

4. Financiranje

Program imunoprofilakse za nabornike, vojake na služenju vojaškega roka in pripadnike stalne sestave Ministrstva za obrambo RS za leto 1996 se financira iz državnega proračuna.

1. Cepljenje proti:

davici

hepatitisu B

steklini

tetanusu

klopnemu meningoencefalitisu

gripi

1.1. Cepljenje proti davici

Cepljenje se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle osebe.

Cepljenje proti davici je obvezno za osebe, zaposlene v Ministrstvu za notranje zadeve, ki so lahko pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe. Prioriteto delovnih mest glede nevarnosti okužbe postavi Ministrstvo za notranje zadeve.

1.2. Cepljenje proti hepatitisu B

Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1 ml cepiva.

Cepljenje je obvezno za zaposlene v Ministrstvu za notranje zadeve, ki so pri svojem vsakodnevnem strokovnem delu izpostavljeni okužbi s virusom hepatitisa B. Prioriteto delovnih mest glede nevarnosti okužbe postavi Ministrstvo za notranje zadeve.

Cepi se s tremi dozami cepiva po shemi 0,1,6.

1.3. Cepljenje proti steklini

Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo.

Cepljenje proti steklini je obvezno za zaposlene v Ministrstvu za notranje zadeve, ki so pri svojem delu izpostavljeni okužbi z virusom stekline. Prioriteto delovnih mest glede nevarnosti okužbe postavi Ministrstvo za notranje zadeve.

Cepljenje proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.

1.4. Cepljenje proti tetanusu

Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom.

Cepljenje proti tetanusu je obvezno za zaposlene v Ministrstvu za notranje zadeve, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe s tetanusom. Prioriteto delovnih mest glede nevarnosti okužbe postavi Ministrstvo za notranje zadeve.

1.5. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.

Cepljenje je obvezno za zaposlene v Ministrstvu za notranje zadeve, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa. Prioriteto delovnih mest glede nevarnosti okužbe postavi Ministrstvo za notranje zadeve.

Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 dozami cepiva.

Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.

1.6. Cepljenje proti gripi

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.

Cepljenje je priporočljivo za zaposlene v Ministrstvu za notranje zadeve.

2. Posebne določbe

Cepilno stanje je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja:

– ob zaposlitvi;

– ob poškodbi ali rani;

– ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici.

1. Cepljenje

Cepljenje beguncev se opravi po preverjanju dokumentacije o predhodnih cepljenjih, nato so begunci vključeni v obvezni program imunoprofilakse in kemoprofilakse, ki glede na starost begunca velja za državljane Slovenije.

2. Financiranje

Program imunoprofilakse za begunce za leto 1996 se financira iz državnega proračuna.

1. Cepljenje proti:

tuberkulozi

rdečkam

ošpicam

tifusu

davici

klopnemu meningoencefalitisu

pnevmokoknim infekcijam

gripi

2. Cepljenje in seroprofilaksa proti:

steklini

tetanusu

hepatitisu B

1.1. Cepljenje proti tuberkulozi

Cepljenje se opravi z BCG cepivom.

Cepljenje proti tuberkulozi je obvezno za osebe do 25 let starosti in sicer za tujce in posebne kategorije (begunci), ki nimajo cepilne brazgotine in negativno reagirajo na vnos tuberkulina (transverzalni premer induracije je manjši kot 5 mm). Cepljenje se ne opravi pri HIV pozitivnih osebah.

1.2. Cepljenje proti rdečkam

Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti rdečkam.

Cepljenje proti rdečkam je obvezno za ženske v fertilni dobi, ki še niso bile cepljene proti rdečkam in so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom rdečk.

Daje se 1 dozo cepiva.

1.3. Cepljenje proti ošpicam

1.3.1. Cepljenje proti ošpicam je obvezno za izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe.

1.3.2. Ob pojavu epidemije je cepljenje proti ošpicam obvezno tudi za druge osebe, ki še niso bile cepljene proti ošpicam in ni dokaza o preboleli bolezni.

1.3.3. Ob pojavu epidemije je cepljenje proti ošpicam obvezno tudi za osebe, ki so bile v stiku z bolnikom z ošpicami in so stare do 35 let, pa niso bile cepljene ali pa so prejele le eno dozo cepiva proti ošpicam in je od cepljenja minilo več kot 1 leto.

1.4. Cepljenje proti tifusu

Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu.

Cepljenje proti tifusu je obvezno:

– za osebe, ki so zaposlene pri čiščenju kanalizacije, praznenju greznic, odstranjevanju smeti ter drugih odpadnih snovi iz naselij;

– za osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa.

Poleg tega je cepljenje obvezno tudi za osebe, za katere po epidemioloških indikacijah to določi pristojni organ.

Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca cepiva.

1.5. Cepljenje proti davici

Cepljenje se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle osebe.

1.5.1. Cepljenje proti davici je obvezno za izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe.

1.5.2. Cepljenje proti davici je obvezno za delavce carinske službe, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe.

1.5.3. Ob pojavu epidemije je cepljenje proti davici obvezno tudi za druge osebe, stare več kot 14 let, ki utegnejo biti izpostavljeni nevarnosti okužbe.

1.6. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.

Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa.

Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki bivajo na endemskem območju.

Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 dozami cepiva.

Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.

1.7. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam

Cepljenje se opravi s polivalentnim cepivom proti pnevmokoknim infekcijam.

Indikacijo za cepljenje oseb, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih infekcij, postavi zdravnik specialist.

1.8. Cepljenje proti gripi

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.

Cepljenje je priporočljivo za osebe, starejše od 60 let, za osebe, ki imajo tuberkulozo, kronične bolezni pljuč, kardiovaskularne bolezni, diabetes, nefritis, hipertonijo, aterosklerozo in za ženske v poznih mesecih nosečnosti.

2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini

2.1.1. Cepljenje proti steklini

Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo.

a) Preekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za veterinarje, gozdarje, lovske čuvaje, preparatorje, laboratorijske delavce in vse osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom stekline.

b) Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za vse osebe, ki so izpostavljene okužbi z virusom stekline in sicer:

– za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival za katero se sumi, da je stekla;

– za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;

– za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi;

– za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože.

Daje se 4 doze cepiva in sicer prvi 2 dozi na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretjo dozo in enaindvajseti dan četrto dozo cepiva (0,0,7,21). Istočasno s prvima dozama cepiva je obvezna tudi seroprofilaksa proti steklini.

Glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini se opravi cepljenje z eno, dvemi ali tremi dozami, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino.

Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.

Cepljenje proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.

2.1.2. Seroprofilaksa proti steklini

Seroprofilaksa proti steklini se opravi z dajanjem humanega antirabičnega imunoglobulina.

Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za osebe, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje po shemi 0,0,7,21.

Opravi se z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže, takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v osmih dneh po začetku cepljenja proti steklini.

Seroprofilakso proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.

2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu

Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom.

2.2.1. Cepljenje proti tetanusu

a) Preekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno za vse osebe, ki še niso bile cepljene proti tetanusu.

Pripravo in izvedbo preekspozicijskega cepljenja organizirajo območni zavodi za zdravstveno varstvo.

b) Postekspozicijsko cepljenje

Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovane osebe je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih.

Postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za osebe, ki še niso bile cepljene ali niso bile popolno cepljene ali, če ni dokazov o cepljenju ali, če je preteklo več kot 10 let od zadnje doze popolnega cepljenja ali od revakcinacije.

Daje se 3 doze cepiva in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3 mesecev, tretjo dozo pa po enem letu.

Poškodovanci, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo istočasno s prvo dozo cepiva tudi ustrezno dozo humanega antitetaničnega imunoglobulina.

Poškodovanim osebam, ki so prejele 2 dozi cepiva pred več kot 1 letom do 10 let in osebam, ki so bile popolno cepljene ali revakcinirane proti tetanusu znotraj 5 do 10 let, se daje 1 dozo cepiva proti tetanusu brez seroprofilakse.

2.2.2. Seroprofilaksa proti tetanusu

Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetanusnega imunoglobulina.

Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna v primeru poškodbe, in sicer:

– osebe, ki so bile popolno cepljene ali revakcinirane pred več kot 10 leti, prejmejo 250 I.E. humanega antitetanusnega imunoglobulina;

– osebe, ki niso bile cepljene ali so nepopolno cepljene ali ni dokazov o cepljenju (ni dokumentacije), prejmejo 500 I.E. humanega antitetanusnega imunoglobulina.

Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi indikacije, hkrati pa se da prvo dozo cepiva proti tetanusu.

2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B

2.3.1. Cepljenje proti hepatitisu B

Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1 ml cepiva.

a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za:

– zdravstvene in druge delavce, ki so pri svojem vsakodnevnem strokovnem delu izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B;

– osebe, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B. Prioriteto za cepljenje imajo spolni partnerji;

– bolnike na hemodializnih oddelkih;

– varovance zavodov za duševno prizadete;

– hemofilike;

– uživalce drog z injiciranjem.

Cepljenje se opravi praviloma s tremi dozami cepiva po shemi 0,1,6, razen cepljenja bolnikov na hemodializnih oddelkih ter oseb s slabšim imunskim odzivom, ki prejmejo dvojno dozo cepiva po shemi 0,1,2,6.

b) Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je obvezno za osebe, ki še niso bile cepljene proti hepatitisu B ali so bile cepljene nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bile pa so izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B in sicer po poškodbi kože ali sluznice.

Poškodovanec prejme 4 doze cepiva po shemi 0,1,2,12 istočasno s seroprofilakso proti hepatitisu B.

2.3.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B

Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B.

Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje v prvih 24 urah po poškodbi.

3. Posebne določbe

Cepilno stanje je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja:

– ob zaposlitvi;

– ob odhodu na delovne akcije ali delovišča;

– ob poškodbi ali rani;

– ob sprejemu v razne zavode ali na zdravljenje v bolnišnici.

4. Financiranje

Obvezna cepljenja so sestavni del obveznega zdravstvenega zavarovanja in se financirajo iz sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje, razen obveznih cepljenj delavcev, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe in za katere stroške cepljenja plača delodajalec. Če plača stroške obveznega cepljenja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, le-ta stroške za nabavo in distribucijo cepiva poravna neposredno Inštitutu za varovanje zdravja RS.

Za neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (tretji odstavek točke 1.6.) in za neobvezno cepljenje proti gripi (točka 1.8.) je plačnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije le v primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz navodila, ki ga izda minister za zdravstvo. Praviloma je plačnik teh cepljenj posameznik ali delodajalec.

1. Cepljenje proti:

rumeni mrzlici

tifusu

otroški paralizi

davici

tetanusu

steklini

hepatitisu A

hepatitisu B

meningokoknemu meningitisu

klopnemu meningoencefalitisu

gripi

2. Kemoprofilaksa proti:

malariji

1.1. Cepljenje proti rumeni mrzlici

Cepljenje se opravi z živim cepivom proti rumeni mrzlici.

Cepljenje proti rumeni mrzlici je obvezno:

– za osebe, ki potujejo v državo, v kateri je ta bolezen;

– za osebe, ki potujejo v državo, ki zahteva cepljenje proti tej bolezni.

Daje se 1 dozo cepiva.

Mednarodno potrdilo o cepljenju proti rumeni mrzlici prične veljati 10 dni po bazičnem cepljenju, revakciniranim pa z dnem revakcinacije in velja 10 let.

Cepljenje proti rumeni mrzlici izvajata le Inštitut za varovanje zdravja RS in Zavod za zdravstveno varstvo Koper.

1.2. Cepljenje proti tifusu

Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.

Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki sodelujejo pri izvajanju del na deloviščih v izvenevropskih državah.

Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki potujejo v dežele s slabim higienskih režimom.

Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca cepiva.

1.3. Cepljenje proti otroški paralizi

Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z mrtvim parenteralnim cepivom. Z mrtvim cepivom proti otroški paralizi morajo biti cepljene osebe, ki še nikoli niso bile cepljene proti tej bolezni in osebe, starejše od 40 let.

Cepljenje proti otroški paralizi je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer je otroška paraliza endemska.

Če potniki še niso bili cepljeni ali, če je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, se daje 3 doze živega cepiva v presledku najmanj 42 dni ali 2 dozi mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca.

Če so potniki že bili cepljeni ali je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije preteklo manj kot 10 let, se daje 1 dozo cepiva.

1.4. Cepljenje proti davici

Cepljenje se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle osebe.

Cepljenje proti davici je obvezno za potnike, ki potujejo na območja, kjer je epidemija davice, če potniki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let.

Cepimo z ustreznim številom doz, odvisno od cepilnega statusa.

1.5. Cepljenje proti tetanusu

Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom.

Cepljenje proti tetanusu je priporočljivo za potnike, ki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali, če je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, še zlasti, če je potovanje rizično glede na možnost poškodbe (alpinizem, treking).

Cepimo z ustreznim številom doz, odvisno od cepilnega statusa.

1.6. Cepljenje proti steklini

Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo.

Cepljenje proti steklini je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer je steklina endemska, pa še niso bili cepljeni proti steklini ali je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 3 leta, zlasti, če je potovanje rizično glede na možnost ugriza ali poškodbe stekle živali.

Daje se 3 doze cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje.

1.7. Cepljenje proti hepatitisu A

Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.

Cepljenje proti hepatitisu A je priporočljivo za osebe, ki potujejo na področja, kjer je zaradi epidemioloških indikacij priporočljivo cepljenje proti hepatitisu A.

Daje se tri doze cepiva.

1.8. Cepljenje proti hepatitisu B

Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B. Potnike nad 10 let starosti cepimo s cepivom, ki vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1 ml cepiva, otroke do 10 let pa s cepivom, ki vsebuje 10 mikrogramov v 0,5 ml cepiva.

Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za potnike, ki potujejo v endemska področja ali so zaradi načina potovanja in bivanja izpostavljeni okužbi s hepatitisom B, pa še niso bili cepljeni.

Daje se 3 doze cepiva po shemi 0,1,6 ali 4 doze po shemi 0,1,2,12.

1.9. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu

Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu je obvezno za potnike, ki potujejo na območje, kjer je epidemija meningokoknega meningitisa.

Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu je priporočljivo za potnike v dežele, kjer je meningokokni meningitis endemski.

Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so na potovanjih izpostavljene tesnemu kontaktu z domačini ali množico ljudi (shodi).

Daje se 1 dozo cepiva.

1.10. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporočljivo za potnike v dežele, kjer je klopni meningoencefalitis endemski, če še niso bili cepljeni ali je od popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 5 let. Cepljenje je priporočljivo, če na potovanju obstaja možnost okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa.

Za različna geografska področja obstajajo specifična cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu.

Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 dozami cepiva.

Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.

1.11. Cepljenje proti gripi

Cepljenje proti gripi se opravi z mrtvim cepivom proti gripi.

Priporočljivo je za potnike, ki potujejo v sezoni, značilni za gripo in sicer za potnike, ki potujejo v sezoni april-september na južno zemeljsko poloblo ter v mesecih od novembra do februarja po severni polobli. Ti potniki naj bodo po vrnitvi v naslednji zimi ponovno cepljeni.

2. Kemoprofilaksa proti malariji

Daje se ustrezna doza antimalarika, odvisno od namena in cilja potovanja.

Kemoprofilaksa proti malariji je obvezna za vse osebe, ki odhajajo v države ali območja, v katerih je malarija.

Kemoprofilakso proti malariji izvajajo ambulante za potnike v mednarodnem prometu pri območnih Zavodih za zdravstveno varstvo in Inštitutu za varovanje zdravja RS.

3. Financiranje

Cepljenje potnikov in kemoprofilaksa proti malariji v mednarodnem prometu niso vključeni v program obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Obvezna cepljenja in kemoprofilakso so dolžni plačati organizatorji potovanj oziroma dela v tujini ali posamezniki.

Kemoprofilaksa proti:

koleri

tuberkulozi

škrlatinki

gnojnemu meningitisu

gripi

Kemoprofilakso proti naštetim boleznim, razen proti tuberkulozi, odredijo in izvedejo pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.

Kemoprofilakso proti drugim nalezljivim boleznim, skladno s 24. členom zakona o nalezljivih boleznih, prav tako odredijo in izvedejo pristojni zavodi za zdravstveno varstvo po dogovorjeni doktrini.

1. Kemoprofilaksa proti koleri

Daje se ustrezne doze antibiotika.

Kemoprofilaksa proti koleri je obvezna za vse osebe, ki so jedle hrano ali pile vodo, ki sta onesnaženi ali se sumi, da sta onesnaženi s povzročitelji kolere.

2. Kemoprofilaksa proti tuberkulozi

Daje se ustrezne doze zdravil 6 mesecev.

Kemoprofilaksa proti tuberkulozi je obvezna:

– za osebe do dopolnjenih 18 let starosti, ki živijo v tesnem kontaktu z novoodkritim tuberkuloznim bolnikom, če je tuberkulinski test negativen ali pri pozitivnem testu z reakcijo 10 mm ali več in normalnim izvidom rtg pljuč;

– za HIV pozitivne osebe;

– za osebe, ki lahko aktivirajo latentno tuberkulozo in so v posebnem kliničnem stanju (več kot mesec dni zdravljenje s kortikosteroidi, imunosupresivno terapijo, kronični renalni bolniki, neurejena sladkorna bolezen, hematološke bolezni, silikoza);

– za osebe s svežo konverzijo tuberkulinske reakcije, ki je bila ugotovljena na podlagi spremljanja tuberkulinskega testa in nima drugih znakov bolezni;

– za osebe, ki permanentno žive v socialno ogroženih okoljih (zapori, brezdomci, tujci do 18. leta z območij z visoko incidenco tuberkuloze, begunci).

3. Kemoprofilaksa proti škrlatinki

Daje se penicilin, pri preobčutljivosti na penicilin pa eritromicin v enakih dozah, kot so potrebne za terapijo. Izvajati se mora 10 dni.

Kemoprofilaksa ob pojavu škrlatinke je obvezna:

– za otroke v družinskem kontaktu, predvsem tam, kjer so slabe socialne razmere oziroma imajo družinski člani v anamnezi revmatsko vročico;

– ob pojavu škrlatinke ali streptokoknega tonzilofaringitisa v kolektivu po predhodni takojšnji konzultaciji s pristojnim zavodom za zdravstveno varstvo.

4. Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu

Daje se ustrezne doze rifampicina.

Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu je obvezna za osebe, ki živijo v tesnem kontaktu v istem prostoru z bolnikom, vendar po predhodni konzultaciji s pristojnim zavodom za zdravstveno varstvo.

4.1. Kemoprofilaksa proti meningokoknemu meningitisu

Daje se ustrezne doze rifampicina:

– odraslim 2 dni;

– otrokom 2 dni.

4.2. Kemoprofilaksa proti hemofilusnemu meningitisu

Družinskim članom se daje v primeru, da je v družini otrok, star do 4 leta, ustrezne doze rifampicina:

– odraslim 4 dni;

– otrokom 4 dni.

5. Kemoprofilaksa proti gripi

Daje se ustrezne doze amantadina, dokler traja nevarnost okužbe.

Kemoprofilakso dajemo v času epidemije gripe za zaščito:

– oseb, ki se zaradi kontraindikacij ne smejo cepiti;

– oseb, ki so se cepile, pa še ni preteklo 14 dni od cepljenja;

– oseb z slabšim imunskim odzivom;

– oseb, ki delajo v zdravstvenih in socialnih ustanovah, domovih za ostarele in niso bile cepljene.

6. Financiranje

Obvezna kemoprofilaksa po programu se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz državnega proračuna za osebe iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

NACIONALNI KOORDINATOR:

mag. Alenka Kraigher, Inštitut za varovanje zdravja RS, Ljubljana

OBMOČNI KOORDINATORJI CEPLJENJA:

mag. Ivan Eržen, Zavod za zdravstveno varstvo Celje

Tatjana Frelih, Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica

Marija Kariolič, Zavod za zdravstveno varstvo Koper

Marija Seljak, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj

Nina Pirnat, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana

Karel Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor

Zorica Levačič-Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota

Dušan Harlander, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto

Evgen Janet, Zavod za zdravstveno varstvo Ravne

CELJE

NOVA GORICA

KOPER

KRANJ

LJUBLJANA

MARIBOR

MURSKA SOBOTA

NOVO MESTO

RAVNE