TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbam se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolžena T.C. in D.J. po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprostita obtožbe,

in obdolžena pravna oseba P. d.d.

oprosti odgovornosti,

da so:

1. T.C. je lažne poslovne listine uporabila kot resnične s tem, da je kot pooblaščenka za opravljanje nalog v zvezi s preprečevanjem pranja denarja pri Primorskih skladih d.d. pooblaščenima osebama Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: ATVP):

- dne 26.9.2013 v K. predložila poslovni listini, ki so jih P. d.d. dolžni voditi na podlagi 2. tč. 6. čl. Poslovnika uprave, sprejetega na podlagi t.č. 9.3 Statuta družbe, izdanem na podlagi 183. čl. ZGD-1, t.j. zapisnika sej uprave družbe z dne 16.2.2012 in 18.1.2013 kot prava, z vpisanimi lažnimi podatki pod tč. 5 sklepa zapisnika z dne 16.2.2012 in pod tč. 10 sklepa zapisnika z dne 18.1.2013, da je uprava sprejela tam navedena sklepa v zvezi s strokovnim usposabljanjem in izobraževanjem na področju PPDFT, čeprav uprava v zvezi s tem tedaj na svojih sejah ni odločala in so bili ti predloženi zapisniki izdelani kasneje t.j. v juniju 2013;

2. D.J. je kot predsednik uprave družbe P. d.d., v juniju 2013 v K. s svojim podpisom potrdil poslovni listini z lažno vsebino s tem, da je zapisnika sej uprave, opisana pod 1. tč. sodbe podpisal in ju s tem potrdil, čeprav je vedel, da sta lažna tako, kot je tam opisano;

3. pravna oseba P. d.d. je na podlagi 1. tč. 4. čl. ZOPOKD odgovorna za kaznivo dejanje pod 2. tč. sodbe v zvezi s 1. tč. sodbe, ker pomeni storjeno kaznivo dejanje izvršitev protipravne odločitve njenega vodstvenega organa,

s čimer naj bi obdolžena T.C. z dejanjem pod točko 1 storila kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin po drugem odstavku 235. člena KZ-1B, obdolženi D.J. z dejanjem pod točko 2 storil kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1B, obdolžena pravna oseba P. d.d. pa naj bi bila odgovorna za kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena K-1B v zvezi z 9. točko 25. člena ZOPOKD.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolžencev ter potrebni izdatki in nagrada zagovornikov obremenjujejo proračun.

Sodišče glede uporabe prava ni vezano na obtožbo, sodišče druge stopnje lahko ob istem opisu dejanja pravno oceno iz sodbe sodišča prve stopnje tudi spremeni, zato niti ni nujno, da bi se pravne norme morale pripisovati v izrek pravnomočne sodbe. Slednje velja tako za blanketno kazenskopravno normo kot tudi za dopolnilno normo. Zato trditev, da dejanje ni kaznivo dejanje, če v njegovem opisu ni vključena (pravilna) označba dopolnilne norme, ne drži. Sodišče prve stopnje je opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe v zvezi z navedenima zapisnikoma dopolnilo z besedilom „in so namenjeni za odločitve v zvezi z gospodarsko dejavnostjo upravljanja finančnih skladov“, ki ga obtožba ni vsebovala. Sodišče prve stopnje je tako v opis dejanja vneslo zakonski znak kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin po 235. členu KZ-1B in s tem kršilo načelo objektivne identitete med obtožbo in sodbo. Sodišče prve stopnje bi moralo izhajati iz opisa dejanja v obtožnem predlogu, ki tega zakonskega znaka ni vseboval. Iz tenorja obtožnega predloga namreč ne izhaja, v čem sta navedena zapisnika sej uprave družbe P. d.d. pomembna za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali namenjena za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo.